Sreda, 28. 1. 2026, 13.10
1 mesec, 4 tedne
Vsi poslanci naklonjeni predlogu novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,62
V sheme delitve dobička je trenutno vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih. Vlada želi to spremeniti, zato je v predlogu novega zakona predvidela povečanje deleža dobička, ki ga lahko lastniki podjetij delijo z zaposlenimi, z 20 na 33 odstotkov poslovnega leta.
Vse poslanske skupine so naklonjene predlogu novega zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ki ga je vlada pripravila s ciljem možnosti razdelitve večjega deleža dobička zaposlenim kot zdaj ter povečanja motiviranosti in pripadnosti delavcev do podjetij. V Svobodi in SD predlagajo še ugodnejše pogoje za delitev dobička, glasovali bodo popoldne.
"Cilj tega zakona je jasen – dvig produktivnosti našega gospodarstva, ki ga hočemo doseči z boljšim vključevanjem, motiviranjem in nagrajevanjem zaposlenih," je predlog zakona danes v DZ predstavil državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež. Spomnil je, da veljavni zakon iz leta 2008 v praksi ni zaživel, saj je v sheme delitve dobička trenutno vključenih le 0,07 odstotka vseh zaposlenih.
Vlada želi to spremeniti, zato je v predlogu novega zakona predvidela povečanje deleža dobička, ki ga lahko lastniki podjetij delijo z zaposlenimi, z 20 na 33 odstotkov poslovnega leta. Hkrati se poenostavlja davčna obravnava tovrstnih izplačil, in sicer se uvaja stoodstotna davčna olajšava za razdeljene zneske. Povišuje se še zgornji limit izplačil ter odpravlja obvezna registracija pogodb.
Predlog zakona določa tri sheme, prek katerih lahko podjetja nagradijo svoje zaposlene – denarno shemo z delitvijo dobička v denarju, družbeniško shemo z delitvijo dobička v deležih in delniško shemo z delitvijo dobička v delnicah. "Z različnimi shemami omogočamo podjetjem, da glede na svoj poslovni model, organizacijsko kulturo in poslovne cilje sama definirajo način, na kakšen način bodo nagrajevala zaposlene," je dejal Frangež. O načinu delitve dobička se bodo zaposleni in podjetje dogovorili s pogodbo.
Predlagano novo ureditev je Frangež označil za pravično, pregledno in vzdržno. "Z njo zagotavljamo, da so zaposleni prepoznani kot ključni soustvarjalci uspeha, podjetja pa nagrajena za pravično delitev ustvarjene vrednosti," je dejal.
Veljavna ureditev je preveč zapletena
Tem besedam so pritrdili v vseh poslanskih skupinah. Strinjali so se, da je veljavna ureditev preveč zapletena, administrativno obremenjujoča in davčno povsem neprivlačna, zato je potrebna prenove.
"Predlagana ureditev udeležbe delavcev pri dobičku končno vzpostavlja jasen, pregleden in uporaben institut, postopki so poenostavljeni, pravila so vnaprej določena, davčna obravnava pa jasna in vezana na dejanski učinek," je dejala Bojana Muršič (SD). Udeležbo pri dobičku je označila za jasen signal zaupanja podjetja v svoje zaposlene.
V NSi po besedah Franca Medica predlog zakona podpirajo, saj prinaša bistveno ugodnejšo ureditev udeležbe delavcev pri dobičku v primerjavi z obstoječim stanjem. Podpira ga tudi Gospodarska zbornica Slovenije, je dejal in menil, da bo imelo povečanje števila podjetij in zaposlenih, vključenih v tovrstne sheme, pozitivne učinke tudi za javne finance.
"Če želimo v Sloveniji preprečiti beg možganov, jim moramo ponuditi več kot le plačo"
"Ko so delavci nagrajeni za svoj trud in prispevek k uspehu podjetja, se počutijo bolj motivirane in si bolj prizadevajo za doseganje ciljev in večjo pripadnost podjetju," je dejal tudi Andrej Kosi (SDS). V njegovi poslanski skupini sicer dvomijo, da bodo cilji zakona doseženi, vseeno pa ga bodo zaradi zavedanja pozitivnega učinka udeležbe delavcev pri dobičku podprli.
Po besedah Tineta Novaka (NP) predlog zakona načeloma sledi viziji države, kjer se trud izplača in kjer so delavci spoštovani partnerji v podjetniški zgodbi. "Če želimo v Sloveniji preprečiti beg možganov in zadržati najboljše talente, jim moramo ponuditi več kot le plačo, ponuditi jim moramo lastništvo," je dejal. Poudaril je, da spodbujanje zaposlenih, da postanejo delničarji, ni le boniteta, temveč nacionalni interes.
Da se rast plač ne bi prelila v davčno ugodnejše izplačilo dobička, so v SD in Svobodi vložili dodatna dopolnila, o katerih bodo poslanci glasovali danes popoldne. Stoodstotno davčno olajšavo za podjetja in 25-odstotno obdavčitev prejemkov zaposlenih za deleže in delnice oz. 30-odstotno za izplačila v denarju bodo na primer lahko uveljavljali le v podjetjih, kjer bodo skrbeli za ustrezno rast plač.
"Naš predlog zagotavlja, da bodo plače v teh podjetjih še vedno rasle, hkrati pa bodo lastniki zaposlenim lahko izplačevali del dobička in jih tako še dodatno nadgradili," je dejal Jurij Lep (Svoboda). Ker želijo, da sistem zaživi v praksi, bi v prehodnem obdobju dveh let zadostovalo 50 odstotkov zahtevane stopnje rasti plač.
Milan Jakopovič (Levica) se je strinjal, da sta za uspešno poslovanje in rast produktivnosti pomembna tudi zadovoljstvo in motivacija zaposlenih, na kar zagotovo pozitivno vpliva udeležba pri dobičku. Soglašal je z ugodnejšo davčno obravnavo za tovrstna izplačila, a hkrati izrazil pomisleke glede preveč radodarnih spodbud in rahljanja pogojev za izplačilo dobička zaposlenim. Povedal je, da so te pogoje razrahljali že na seji matičnega odbora DZ za gospodarstvo, dodatnih davčno ugodnejših obravnav pa v Levici ne bodo podprli.
