Domen Prevc v Planici znova razred zase, Lanišek bruhal čustva

Domen Prevc je dosegel 23. zmago v karieri, potem ko je skočil 232,5 in 230,5 metra ter drugouvrščenega Japonca Rena Nikaida ugnal za kar 20,1 točke. Do rekorda brata Petra Prevca ga zdaj loči le še ena zmaga. Ob tem je naredil še velik korak proti malemu kristalnemu globusu v poletih, edini lovoriki, ki je v tej sezoni še ni dokončno pospravil pod streho. Pred Avstrijcem Stephanom Embacherjem, ki je v drugi seriji padel, a jo na srečo odnesel brez hujših poškodb, ima zdaj 61 točk prednosti.

Prvi skok, ob katerem je za hip zastal dih

Prevc je že v prvi seriji pokazal, da je na domači letalnici odločen nadaljevati sanjsko sezono. Polet, dolg 232,5 metra, pa ni bil običajen. Po odskoku z mize je njegovo telo malce zanihalo, marsikomu na tribunah pa je zastal dih.

Domen Prevc je pred domačimi navijači znova pokazal, zakaj je v tej zimi prvi mož svetovnih skokov. Foto: Guliverimage

Sam je vse skupaj doživel precej drugače: "To je bolj za druge. Jaz imam nadzor in nekako vem, kaj se dogaja v tistem trenutku. Vem približno, da bo sila prišla gor, hitrost imam, potem pa vidim, kam to gre. Verjamem pa, da je marsikomu tam zastal dih. Ni vedel točno, kaj je zdaj to in kako se bo vse skupaj odvilo. Zame je bilo pomembno predvsem to, da je bila hitrost prava, ker je hitrost kraljica."

Prav hitrost je bila po njegovih besedah temelj, na katerem lahko na letalnici nato gradi vse drugo: "Na letalnicah potem lahko delaš, uživaš in nabiraš metre."

Še vidi rezerve: Mirnost čez mizo ostaja ključ

Čeprav je bil znova najboljši, Prevc tudi po novi veliki zmagi ni govoril, kot da je vse že popolno. Ravno nasprotno, spet je poudaril, da si želi več mirnosti in nadzora že na mizi, saj verjame, da prav tam skriva še dodatne metre.

Domen Prevc je v Planici dosegel 23. zmago v karieri in naredil nov velik korak proti malemu kristalnemu globusu v poletih. Foto: Aleš Fevžer

"Vse imam pod nadzorom, ampak bi si želel, da bi imel tudi tam na mizi vse pod nadzorom, da bi umirjeno šel čez in izpeljal tiste prave skoke ter da ne bi bil tako agresiven. Nočem tega preveč 'šparati' za naslednje dni, to hočem čim prej osvojiti, ampak dosegel bom pa tako, da bom mirno šel čez letalnico."

Ob tem je razkril tudi, kaj so v zadnjem obdobju že izboljšali: "Boljše zapeljem v mizo, to smo izboljšali. Predvsem to, da dodam tisto potrebno hitrost v mizo in potem lahko letim tiste potrebne metre. A kot pravim, ne smem biti preveč agresiven že gor, ker se potem ne izide. Potem ne moreš več dodajati v mizo, v zrak, ampak moraš biti umirjen in čakati do konca."

Mali globus je vse bližje, a misli so šle tudi k Embacherju

Zmaga je Domna še dodatno približala malemu kristalnemu globusu v poletih. To je edina lovorika te zime, ki je še ni povsem zgrabil, po petku v Planici pa ima pred Stephanom Embacherjem že 61 točk prednosti.

"Mogoče bi bil bolj vesel, če Embacher danes ne bi padel in bi se lahko še bolj borila v nedeljo. Ampak to so skoki, tam je treba biti vedno previden, sploh v takih razmerah."

Ob razpletu pa ni razmišljal le o številkah. Misli so mu hitro odšle tudi k mlademu Avstrijcu, ki je v finalu padel: "Mogoče bi bil bolj vesel, če Embacher danes ne bi padel in bi se lahko še bolj borila v nedeljo. Ampak to so skoki, tam je treba biti vedno previden, sploh v takih razmerah. Tudi jaz sem moral v drugem skoku malo prej skrajšati polet. Predvsem sem vesel, da je on v redu. Upam, da bo v nedeljo prinesel svoje najboljše skoke, da to pokaže ter da ne izgubi samozavesti in občutka za letenje."

Planica in prva Zdravljica

Poseben pečat petkovi zmagi je dala tudi kulisa pod Poncami, v kateri je prvič v tem koncu tedna poslušal Zdravljico. "Pa ne samo, da smo poslušali Zdravljico, vsi skupaj smo jo peli. Mislim, da je to tisto najbolj čarobno. Plus ta kulisa zadaj, sneg je pobelil gore, sončni zahod, vse se tako poklopi. To so res neprecenljivi trenutki," je poudaril.

Lanišek po prvem skoku ni bil zadovoljen, v drugo bruhala čustva

Če je Domen dan končal na vrhu, je imel Anže Lanišek precej več nihanja med prvo in drugo serijo. Po uvodnem poletu ni skrival razočaranja: "Malce sem bil neodločen v prvi seriji. Ko ne greš tako, kot bi moral, ne moreš pričakovati dolge daljave. Po prvem skoku sem bil kar precej, ne bom rekel jezen, ampak sem ga hotel narediti, kot ga znam."

Anžeta Laniška so po finalnem poletu na domači letalnici preplavila močna čustva. Foto: Aleš Fevžer

V finalu mu je nato uspelo precej bolje. Polet, dolg 235 metrov, mu je prinesel sedmo mesto, še bolj kot uvrstitev pa je odmeval njegov čustven odziv po pristanku: "Prvi skok ni bil pravi in vem, da sem bil sam kriv. Pri drugem sem si rekel, da nimam kaj razmišljati in naj le grem. Zato je bilo potem toliko bolj čustveno. Pred domačimi navijači je še toliko bolj. Dajo ti kar nekaj metrov. Ko vidim, da so oni zadovoljni, sem tudi jaz. Vemo, da tako kot jaz nisem zadovoljen z 220 metri, tudi oni niso. Treba je čez zeleno črto ali vsaj drugo rdečo. To lovimo in to pri meni šteje."

V soboto bo v razprodani Planici ekipna moška tekma, na kateri bodo slovenske barve branili Rok Oblak, Timi Zajc, Anže Lanišek in Domen Prevc, popoldne pa bodo na delu še dekleta – nova in stara rekorderka Nika Prevc ter Nika Vodan.