Vse to bi delodajalci radi odvzeli zaposlenim

Pred jutrišnjim potrjevanjem novele zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v državnem zboru smo pregledali predloge reprezentativnih delodajalskih organizacij, ki so jih te postavile na pogajalsko mizo s sindikati. Večmesečna pogajanja o prenovi ZDR, ki velja za malo delavsko ustavo, sicer niso obrodila sadov. Vlada je tako naposled potrdila neusklajen predlog zakona, ki ga bodo po nujnem postopku jutri obravnavali poslanci. Prav zdaj pa o njem razpravlja parlamentarni odbor za delo.

Različica bližje sindikatom kot delodajalcem

Čeprav so bile iz predloga ZDR nekatere določbe izločene, denimo možnost 30-urnega polnega delovnega tedna in 48-urni počitek, je potrjena različica bližje sindikatom kot delodajalcem. Ob določbah evropskih direktiv, ki morajo biti potrjene do 15. novembra – v nasprotnem primeru bi lahko Slovenijo doletela kazen v višini 1,5 milijona evrov – različica med drugim prinaša dodatno zaščito sindikalnih zaupnikov in žrtev družinskega nasilja. Delavcem prinaša tudi pravico do petih dni neplačanega dopusta za oskrbo oz. nego družinskega člana ter pravico, da od delodajalca zahtevajo bolj predvidljivo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar je ta na voljo.

Novice Sindikati in delodajalci: brez kompromisa glede "male delavske ustave"

Na največje nasprotovanje delodajalcev sta naletela zaščita sindikalnih zaupnikov, tako da bi se jim morebitno zadržanje odpovedi zaposlitve podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji oziroma najdlje za šest mesecev, ter zaščita žrtev nasilja v družini, med drugim s pravico do petdnevnega plačanega dopusta za urejanje zadev na centru za socialno delo, na sodiščih ...

Delodajalci so v začetku pogajanj ministrstvu za delo posredovali nabor predlogov, ki so jih Združenje delodajalcev Slovenije ter preostale delodajalske in gospodarske organizacije pridobili od svojih članov. Med njimi so bili po informacijah tednika Mladina naslednji predlogi:

• Iz delovnega časa se izključi odmor in priprave na delo.
• Odpravijo se omejitve za odpuščanje delavcev, starih nad 55 let.
• Del osnovne plače naj bodo tudi vsi dodatki, kot je na primer plačilo za nočno delo.
• Ukine se obvezni dodatek za delovno dobo.
• Rok za izplačila regresa za letni dopust se podaljša do konca leta.
• Za prve tri dni odsotnosti delodajalec nima obveznosti izplačila nadomestila plače.
• Določi se možnost negativne delovne uspešnosti.
• Odpravnina delavcu ne pripada v primeru, če mu delodajalec ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas in je delavec ne sprejme.
• V primeru uvedbe postopka odpovedi iz krivdnega razloga lahko delodajalec delavcu odredi prepoved opravljanja dela.
• Spremeni se ureditev odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela za določene kategorije varovanih delavcev. Zdaj namreč delavki, ki v času poskusnega obdobja zanosi, ni mogoče odpovedati delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
• Znižajo se odpravnine, tako da se štejejo le za dopolnjena dela pri obstoječem delodajalcu. Odpravnine se prepolovijo v primerih odpovedi iz razloga nesposobnosti.
• Poenostavi se postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru odsotnosti delavca. Zahteva, da delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, je prestroga.
• Ukinejo se povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
• Določijo se novi odpovedni razlogi, po katerih bo delodajalec lahko delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi v primeru, ko ta ne more opravljati dela oziroma zaradi nezmožnosti medsebojnega sodelovanja.
• Nižji regres za tiste, ki dejansko niso vključeni v delovni proces (nosečnost, porodniški dopust).
• Delovno razmerje se avtomatično prekine, ko delavec doseže prvi kriterij za upokojitev.

V Združenju delodajalcev Slovenije so nam pojasnili, da v procesu usklajevanja novele zakona omenjeni predlogi niso bili upoštevani, niti o njih ni bilo razprave. "To je delodajalsko stran postavljalo v neenakopraven položaj kot socialnega partnerja. To je bil tudi eden izmed ključnih razlogov za naš izstop iz Ekonomsko-socialnega sveta," so zapisali.

Po besedah glavnega izvršnega direktorja GZS Mitja Gorenščka delodajalcem ni uspelo v zakonsko besedilo vnesti niti enega svojega predloga. Zato Gorenšček prav veliko možnosti za vrnitev za pogajalsko mizo v tem trenutku ne vidi. "V naslednjih dneh se bomo opredelili, kako naprej," je dejal.

Vsebinsko se mu sicer nekatere dodatno zapisane določbe zakona ne zdijo sporne. Deklaracijo o pravici do odklopa je denimo GZS podpisala že pred petimi leti, prav tako nimajo težav s členom, ki govori o petih prostih dneh za žrtve družinskega nasilja, čeprav imajo pomisleke glede postopka. 

Novice Predlog male delavske ustave nagnjen v korist sindikatov