Nedelja, 19. 3. 2023, 18.44
1 leto, 7 mesecev
Vsaka peta Slovenka brez ginekologa #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
1
V Sloveniji več kot 200 tisoč žensk nima ginekologa. Da se ženskam, ki nimajo redne ginekološke obravnave, ne piše dobro − tudi zaradi preventive −, opozarjajo ginekologi, ki napovedujejo dodatno poslabšanje stanja. Pristojno ministrstvo pravi, da bodo o morebitnih spremembah razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme.
"Ginekologov seveda primanjkuje, trenutno stanje pa je pričakovano, napovedovali smo ga že leta," pravi Petra Meglič, specialistka ginekologije in porodništva.
Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da trenutno na področju ginekologije na primarni ravni deluje 342 ambulant. Od teh jih 150 ne dosega povprečja količnikov na tim, kar naj bi v praksi pomenilo, da lahko sprejmejo nove pacientke. Na ministrstvu zato trdijo, da imajo ženske možnost dostopa do ginekologa, a da morda mnoge tega ne izkoristijo, predvsem tiste pri 13. letih.
"Če se zgodi, da se dve ali tri ambulante sočasno prekinejo s svojim delovanjem, to hitro pomeni več tisoč žensk, ki se znajdejo v stiski. Sploh, ker ginekologov ni veliko na razpolago," je povedla ginekologinja Mojca Grebenc.
Ambulante se zapirajo druga za drugo
Brez svojega ginekologa pa praktično čez noč ostane vse več žensk, januarja letos je bilo takšnih skoraj 6.500. Ambulante se zapirajo ena za drugo, pogosto zaradi upokojitev. Ženske v primeru težav zato obiščejo urgentno ambulanto, pogosto tudi takrat, ko ne gre za nujne primere. Te tako praktično že pokajo po šivih.
"Onemogočeni so dostopi do preventivnega programa, kontracepcije, določenih zdravil, ki se izdajajo v primarni ginekologiji," našteva Grebenčeva.
Situacija je plod dolgoletnega slabega načrtovanja
Da bi vse neopredeljene ženske dobile osebnega ginekologa, bi tako po izračunih Zdravniške zbornice Slovenije potrebovali še vsaj dodatnih 50 ginekologov. V procesu specializacije jih je trenutno 86, a ti bodo izobraževanje zaključili v od petih do osmih let, hkrati pa se večina mladih odloči za delo v bolnišnici. Izhod iz trenutnega stanja ginekologi tako vidijo le v korenitih sistemskih spremembah.
"Na površje prihaja, da je sistem zavarovalnice popolnoma zastarel, da ga je povozil čas. Da načrtovanja praktično ni bilo in da smo zdaj v situaciji, kjer zdravniki delamo, kar pač lahko delamo, pa tudi pacientke poskušajo najdi pomoč po svojih najboljših močeh. Zadovoljen pa ni popolnoma nihče," poudarja Megličeva.
Na ministrstvu pa odgovarjajo, da bodo o morebitnih sistemskih spremembah na področju ginekologije razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme.
1