Volilno olimpijsko zlato Mira Cerarja ne bo dovolj

Bilo je leta 2000. Imeli smo vlado, ki ji je poveljeval predsednik SDS Janez Janša, čeprav ni bil predsednik vlade, ampak le obrambni minister. Predsednika vlade in LDS Janeza Drnovška je po neizglasovani zaupnici za pol leta zamenjal Andrej Bajuk. Po kratki vladni epizodi pomladnih strank je na jesenskih volitvah sledil triumf LDS, ki je dobila slabi dve odstotni točki več kot včeraj Stranka Mira Cerarja (SMC).

Kdo lahko zdrži zenit? LDS je po tem, ko je bil Drnovšek izvoljen za predsednika države, počasi izgubljala politično moč in je že leta 2004 pod vodstvom Toneta Ropa izgubila na volitvah. Zdaj je marginalna stranka.

Seveda so razmere zdaj drugačne. SMC je nova stranka, ima možnost, da Slovenijo popelje iz krize. Paradoksalno ji lahko pomaga prav to, da ima v svojih vrstah tudi nekdanje LDS-ovce (recimo nekdanjega generalnega sekretarja Petra Jamnikarja), ki vedo, kako nizko in hitro lahko padeš, čeprav si še pred nekaj leti dosegel politični zenit.

Kdo lahko vlada kot mesija? Miro Cerar mlajši, sin znamenitega telovadca in olimpionika Mira Cerarja, je na kongresu svoje stranke dejal: "Spoštovane članice in člani stranke, simpatizerji in vsi drugi, ki me slišite: nastopil je čas, ko se moramo povezati in prevzeti vodstvo." Zdaj Cerar vodstvo ima. Mesijanstvo bo treba zamenjati z učinkovitostjo najprej pri koalicijskih pogajanjih, nato z jasnimi vladnimi prednostnimi nalogami in potem z odločnim vladanjem.

Yes, mister Cerar Za vodenje države ni dovolj le prevzeti oblast. Spremembe je treba uveljaviti na nižjih ravneh, med visokimi državnimi uradniki, ki ostajajo v državnih strukturah ne glede vladno barvo. Treba bo zarezati v strukturo, ki jo je najbolje do zdaj naslikala znamenita britanska humoristična serija Yes, minister (Da, minister), v kateri ministrstva pravzaprav ne vodi minister Jim Hacker, ampak njegov z vsemi žavbami namazan sekretar Humphrey Appleby.

V SMC je veliko visokih državnih uradnikov in intelektualcev, ki do zdaj niso imeli pomembnih vodstvenih funkcij. Hitro se bo pokazalo, ali so dovolj zreli in sposobni voditi državo, ki potrebuje nov zagon za izhod iz krize.

Kako se izide vladna kombinatorika brez Erjavca? Miro Cerar bo vlado težko sestavil brez predsednika DeSUS Karla Erjavca, ki ima kar deset poslancev in skoraj samo en interes – zaščitii položaj upokojencev. Težko je verjeti, da bi se Cerar lahko povezal z Združeno levico, ki je daleč od sredine političnega prizorišča, kamor se želi umirjeni profesor prava umestiti v stilu Janeza Drnovška.

Če želi imeti stabilno vlado s spodobno večino v parlamentu, obstajata le dve možnosti: lahko izloči Karla Erjavca in v vlado vzame tri stranke, SD, NSi, ZaAB, kar pomeni večino 51 poslancev. Če bo v vladi Erjavec, ki lahko že sam zagotovi tesno vladno večino 46 glasov, pa Cerar za udobno vladanje potrebuje vsaj eno od omenjenih treh strank.

Lukašenko, pieteta in očetomor v SDS Poglejmo še, kaj včerajšnji rezultati pomenijo za politično prizorišče. SDS Janeza Janše se je pravzaprav umaknila v nekakšno politično ilegalo. Govorjenje podpredsednika SDS Zvoneta Černača, ki celo ni bil izvoljen za poslanca, o Cerarju kot slovenskemu Lukašenku, kaže na nadaljevanje podcenjevanja slovenskih volivcev. Še en strel v koleno Černača, ki je na enem od televizijskih soočenj Cerarja napadel z izjavo o njegovi pokojni mami Zdenki Cerar.

Brez "očetomora" Janeza Janše se SDS ne bo mogla odlepiti od avtodestruktivne politike. Predpogoj za to je seveda epilog glede Janševih pritožb v zadevi Patria. Če Janši uspe priti iz zapora, bo še naprej obvladoval slovensko desnico. Če ne, se začne odpirati možnost za alternativo ali znotraj SDS ali pa s koncentriranjem političnih sil okrog Nove Slovenije Ljudmile Novak.

Enkrat sestrico sovražim, drugič jo ljubim Predsednica krščanskih demokratov se zagotovo sprašuje, ali se ji je po ostrih kritikah Janše, ko se je zdelo, da se je NSi končno odlepila od SDS, splačala vrnitev v objem dominantne sestrske stranke.

Tudi s tega vidika je veliko vprašanje, ali je pametno vstopiti v Cerarjevo vlado, saj je alternativo na desni sredini lažje graditi v opoziciji. Še posebej, če bo SLS Franca Bogoviča res ostala zunaj parlamenta. Zdi se, da je v tem primeru povezava v enotno demokrščansko opcijo logična rešitev.

Ko se Dejan nesrečno poroči s Karlom Potres na levici je posledica politično nezrelega vodenja kampanje predsedujočega SD Dejana Židana. Najprej se je povezal v socialdemokratski blok s Karlom Erjavcem, ki je bil dominanten že na novinarski konferenci ob predstavitvi te politične poroke, od katere je imel več koristi DeSUS.

Nato je vodil medlo kampanjo, v katerih je vedno za korak ali dva zaostajal za političnimi tekmeci. Ko je bilo jasno, da je treba napadati Cerarjevo vsesplošnost, ga je prehitel Erjavec, še pred tem pa predsednica vlade v odstopu Alenka Bratušek (ZaAB), ki si je ob relativno uspešnem reklamiranju njenega voditeljskega poguma zagotovila vstop v parlament.

Ko Dejan ne ve, da mu Luka odžira glasove Ko je Luka Mesec (Združena levica) blestel na zadnjem soočenju na POP TV, Židan ni uvidel, da mu odžira glasove. Zdaj je jasno – Dejan Židan je bil dovolj dober, ko je pred sejo vlade ali po njej iztrelil nekaj kratkih in udarnih populističnih stavkov ter odbrzel naprej. Za vodenje resne stranke in koketiranje z mandatarstvom je treba bistveno več – za začetek trening komunikacijskih veščin in poslušanje tistih, ki imajo dolgoletne politične izkušnje.

Zelena Združena levica Združena levica bo na klasični politični preizkušnji, ki so jo pred desetletji morda prvi izkusili nemški zeleni. Kako ostati avtentičen in načelen brez zlitja z etablirano politiko ter kako osmisliti večno opozicijsko nasprotovanje brez ponujanja uresničljivih alternativ. Luka Mesec je s prvimi izjavami nakazal, da zavračanje parlamentarne demokracije vendarle ni na vrhu politične agende največjega presenečenja letošnjih volitev.

Nemški zeleni so izbrali izlet v pragmatizem. Videli bomo, kaj se bo zgodilo z demokratičnim socializmom Združene levice.

Primat Karla Erjavca Karl Erjavec ima primat na socialdemokratski levici tudi zaradi dejstva, da je ob nizki volilni udeležbi njegovo kot vojska disciplinirano volilno telo na volišča poslalo vse "vojake". Če Socialni demokrati na volilnem kongresu ne bodo našli formule za ponovno rast stranke, bo spretni Erjavec prednost obdržal.

Niša Alenke Bratušek, pokopana poštenost Zorana Jankovića Za premierko v odstopu Alenko Bratušek dobri štirje odstotki ne morejo biti bleščeč uspeh, so pa obliž na rano, ker je prehitela svojega političnega očeta Zorana Jankovića. Njeno zavezništvo lahko preživi kot nišna socialno-liberalna stranka, večje potence pa tu ni videti.

Ustanovitelj Pozitivne Slovenije je še enkrat dokazal, da nacionalna politika ni njegov teren. S kandidiranjem v Ljubljani bi se lahko prebil v parlament. S porazom, težkim 2,96 odstotka, je ogrozil ponovno župansko zmago v prestolnici. Verjetno sta ga pokopala slogan Pošteno, ki je lahko pritegnil le njegove vernike, in Luka Mesec, ki mu je vzel nekaj časti in oblasti.