Vlada potrdila zakon o združevanju agencij

Javna agencija Republike Slovenija za trg, varnost prometa in potrošnike bo opravljala naloge na področju trga z energijo, elektronskih komunikacij, poštnih storitev, medijev in avdiovizualnih storitev, prometa, zagotavljanja varstva konkurence in varstva potrošnikov, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom).

Vlada potrdila predlog združevanja agencij

Prej omenjena agencija bo nastala s spojitvijo Agencije Republike Slovenije za energijo, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije, Javne agencije za železniški promet Republike Slovenije in Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence.

Opravljala bo naloge na področju trga z energijo, elektronskih komunikacij, poštnih storitev, medijev in avdiovizualnih storitev, prometa, zagotavljanja varstva konkurence in varstva potrošnikov. Nanjo bi se tako prenesle tudi nekatere naloge s področja varstva potrošnikov, ki jih sedaj opravlja gospodarsko ministrstvo.

Agencijo za zavarovalni nadzor in Agencijo za trg vrednostnih papirjev pa bi po novem združili v novo Javno agencijo RS za finančne trge. Ta bo opravljala naloge na področju zavarovalnega nadzora in trga vrednostnih papirjev.

Svet bo sestavljalo sedem članov, ki jih bo za šest let imenoval DZ

Organa Javne agencije Republike Slovenije za trg, varnost prometa in potrošnike sta svet in uprava. Svet bo sestavljalo sedem članov in jih bo za dobo šestih let imenoval DZ na predlog vlade, ki bo za to izvedla javni natečaj, upravo pa bo sestavljalo šest članov, ki bo odločitve sprejemala z večino glasov, za obdobje petih let pa jih bo prav tako imenoval DZ na predlog vlade, ki bo tega izoblikovala na podlagi javnega natečaja sveta agencije.

Svet Javne agencije RS za finančne trge bo medtem sestavljalo pet članov, ki jih bo imenoval DZ na predlog vlade na podlagi javnega natečaja, ki ga izvede ministrstvo za finance. Upravo pa bodo sestavljali trije člani, ki jih bo imenoval DZ na predlog vlade na podlagi javnega natečaja, ki ga bo izvedel svet. Člani sveta in člani uprave bodo imenovani za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Vladni načrti sprožili kritične odzive tako v opoziciji kot v omenjenih agencijah

Vlada je tako prisluhnila eni od kritik iz prvotnega osnutka zakonskega predloga, ki je v medije prišel pred dnevi in je predvideval le vlogo vlade pri imenovanju vodstvenih organov obeh agencij. To bi bila sprememba glede na trenutni sistem imenovanja v večjem delu obstoječih agencij, kjer vlogo igra DZ.

Vladni načrti so sicer v zadnjih dneh povzročili kritične odzive tako v opoziciji kot v agencijah, ki bi bile predmet združevanja. Vse agencije so v minulih dneh izrazile nestrinjanje z načrtovanimi vladnimi rešitvami, ker da bodo bodisi zmanjšale njihovo neodvisnost, ki jo zahtevajo evropske direktive, ali ne bodo prinesle bistvenih pozitivnih učinkov.

V opozicijskih strankah LMŠ, SD, SAB in Levica pa so opozarjali, da gre za poskus političnega prevzema neodvisnih institucij. Pomisleke so izrazili tudi v koalicijskih DeSUS in NSi. V zadnji so npr. izpostavili vprašanje usklajenosti takšnega ukrepa z evropskim pravnim redom.

Vladni predlog predvideva samostojnost in neodvisnost pri delovanju

Vladni predlog sicer za obe agenciji jasno predvideva samostojnost in neodvisnost pri delovanju. Člani uprave agencij, zaposleni v agencijah in člani sveta agencij pri svojem delu po besedilu predloga niso vezani na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati in izvajajo svoje naloge ter pooblastila neodvisno od političnih in drugih zunanjih vplivov. Članstvo v vodstvenih organih tudi ni združljivo s strankarsko pripadnostjo.

Zakonski predlog jasno tudi določa, da se v slovenski pravni red prenašajo vse tiste direktive EU, ki opredeljujejo neodvisnost in samostojnost agencij, predlagatelj pa zagotavlja, da tudi besedilo členov sledi zahtevam, ki jih določajo evropske direktive.

Vlada je sprva nameravala zakonski predlog sprejeti že prejšnji četrtek, a je obravnavo prekinila. Na gospodarskem ministrstvu, kjer so predlog pripravili, so kot razlog za zakonske spremembe izpostavili debirokratizacijo, racionalizacijo postopkov in iskanje sinergij med do zdaj ločenimi agencijami.