Četrtek, 6. 4. 2023, 6.35
1 leto
Vlada sprejela predlog novele zakona o nadzoru državne meje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,30
1
Vlada je danes sprejela predlog novele zakona o nadzoru državne meje, s katero se vzpostavlja pravna podlaga za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč tudi v primeru, ko so začasne tehnične ovire odstranjene pred ustanovitvijo služnosti. Vzpostavili bi tudi pravno podlago za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov.
Kot so pojasnili v sporočilu po seji vlade, je po veljavnem zakonu prvi pogoj za izplačilo odškodnine vpis služnosti v zemljiško knjigo. Med vodenjem postopkov ustanovitve služnosti v javno korist pa se pojavljajo primeri, ko so začasne tehnične ovire z zemljišč v celoti odstranjene pred ustanovitvijo služnosti oziroma ni več potrebe po njej.
S predlagano novelo bi zato vzpostavili pravno podlago za izplačilo odškodnine lastnikom zemljišč za obdobje od poteka 24 mesecev od postavitve začasnih tehničnih ovir – za obdobje do 24 mesecev lahko upravičenec vloži zahtevo za nadomestilo – do datuma njihove odstranitve tudi za zemljišča, kjer še ni začet oziroma končan postopek ustanovitve služnosti v javno korist.
Vzpostavlja se pravna podlaga za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov
S predlaganimi spremembami zakona se vzpostavlja pravna podlaga tudi za vodenje evidence izvedenih mejnih kontrol potnikov, s katero bo določen obseg obdelave in hrambe osebnih podatkov.
"Za uspešno preprečevanje nedovoljenih migracij in uspešno preiskavo mednarodnih kriminalnih združb sta zelo pomembni identifikacija oseb, ki prehajajo državno mejo, in poznejša rekonstrukcija prehoda meje (osebe, vozila, uporabljeni dokumenti in druge operativno zanimive okoliščine). Vzpostavitev evidence mejne kontrole tako pomeni dodaten ukrep za boljši nadzor meje in s tem povečanje varnosti tako Slovenije kot drugih držav članic," so navedli v sporočilu.
Finančne posledice predloga zakona so ocenjene na 273.582 evrov oziroma na letni ravni okoli 54.716 evrov v proračunskih letih 2023, 2024, 2025, 2026 in 2027. Finančna sredstva za leti 2023 in 2024 so že zagotovljena v sprejetih državnih proračunih pri ministrstvu za notranje zadeve.
Vlada predlaga, da državni zbor predlog novele zakona obravnava po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona.
Prihodnje leto javnofinančni primanjkljaj pod tremi odstotki BDP
Vlada je na današnji seji sprejela tudi odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje. Ob prenehanju splošne odstopne klavzule na ravni EU naj bi se javnofinančni primanjkljaj leta 2024 znižal pod referenčno vrednost treh odstotkov BDP. Nato naj bi se postopno zniževal še naprej.
Leto 2022 so slovenske javne finance sklenile s primanjkljajem v višini 2,32 milijarde evrov, kar pomeni 3,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Za letos zdaj veljavni odlok zaradi ukrepov za pomoč gospodinjstvom in gospodarstvu v luči energetske draginje dopušča njegov skok na pet odstotkov BDP. A za zdaj kaže, da bo nižji od prvotnih napovedi.
Prihodnje leto naj bi se javnofinančni primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka BDP, piše v danes sprejetem odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2024 do 2026. Za leto 2025 je določen pri 2,2 odstotka BDP, za leto 2026 pa pri 1,3 odstotka BDP, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.
Za državni proračun je z novim odlokom, ki ga mora potrditi še DZ, za leto 2024 predviden primanjkljaj v višini 2,3 odstotka BDP, za leto 2025 1,6 odstotka BDP in za leto 2026 1,2 odstotka BDP.
Občine naj bi v letu 2024 poslovale uravnoteženo, v letih 2025 in 2026 pa beležile 0,1 odstotka presežka BDP. Za pokojninsko in zdravstveno blagajno pa odlok določa le zgornjo mejo izdatkov.
Vlada načrtuje tudi nadaljnje postopno zniževanje dolga države proti referenčni vrednosti 60 odstotkov BDP. Do leta 2026 naj bi se po teh načrtih predvidoma znižal na 63,5 odstotka BDP. Konec leta 2022 se je glede na marčne podatke statističnega urada ustavil pri 69,9 odstotka BDP.
Na finančnem ministrstvu so spomnili, da bo v letu 2024 spet aktualna javnofinančna konsolidacija. Treba jo bo treba izvajati postopno, saj bomo le tako zagotovili ohranjanje gospodarske rasti in zadosten obseg naložb, so zapisali.
Pri pripravi okvira za pripravo proračunov sektorja država za prihodnje triletno obdobje so med drugim upoštevali marca objavljeno pomladansko napoved makroekonomskih gibanj Urada za makroekonomske analize in razvoj. Ta za letos Sloveniji napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast, za leto 2024 pa 2,5-odstotno. Negotovost glede makro srednjeročnega obdobja je sicer še vedno visoka, so dodali na ministrstvu.
Slovenija se pridružuje tožbi proti Madžarski zaradi kršenja pravic oseb LGBTIQ
Slovenija se bo pridružila tožbi Evropske komisije proti Madžarski zaradi kršenja pravic pripadnikov skupnosti LGBTIQ+, je na današnji seji odločila vlada. Po navedbah ministrstva za delo se Slovenija tožbi pred Sodiščem EU, ki jo podpirajo tudi številne druge članice EU, pridružuje z namenom izražanja podpore temeljnim vrednotam Unije.
"Slovenija želi s priglasitvijo intervencije v tožbi Evropske komisije proti Madžarski izraziti svojo neomajno podporo temeljnim vrednotam, na katerih temelji EU: človekovemu dostojanstvu, svobodi, demokraciji, enakosti, vladavini prava in spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov in pripadnic manjšin," so v današnjem sporočilu zapisali na ministrstvu.
Madžarska je junija 2021 s spremembami vrste različnih predpisov, ki se med drugim nanašajo na medijske storitve, oglaševanje in izobraževanje, uzakonila številne prepovedi in omejitve glede vsebin, ki spodbujajo ali prikazujejo identificiranje z drugačno identiteto od tiste, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost.
1