Robert Golob
Četrtek, 18. 9. 2025, 12.05
19 minut
Vlada: božičnica vsaj v višini polovice minimalne plače
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,66
Reprezentativne delodajalske organizacije so v skupni izjavi za javnost zapisale, da gre za novo obremenitev, ki bi poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, in se obregnile ob "ponovno ignoranco socialnega dialoga" na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Vlada je na današnji seji predlagala, da bi vsak zaposleni prejel obvezno božičnico vsaj v višini polovice minimalne plače, kar znaša 639 evrov. Glede normirancev pa vlada predlaga prilagoditev praga za vstop v normiran sistem željam gospodarstva, s čimer daje jasen znak, da si želi širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti. Prag prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov bi se spremenil na 50 tisoč evrov za popoldanske oziroma 120 tisoč evrov za polne normirance.
"V številnih državah je to nekaj povsem običajnega, ustaljena praksa," je o obvezni božičnici dejal finančni minister Klemen Boštjančič. Pri nas izplačilo božičnice ni samoumevno oziroma ni pravica, čeprav bi si jo ljudje zaslužili, je dejal. "Naš predlog je, da bi vsak prejel dodatno izplačilo na sistematičen in predvidljiv način v višini polovice minimalne plače."
Klemen Boštjančič
Ta ukrep sicer sam po sebi ne pomeni razbremenitve v mednarodnih primerjavah, je pa ključno za posameznika in "izboljšanje njegovega gmotnega položaja", je dodal Boštjančič. "Želimo si, da se trud zaposlenih pozna tudi v njihovih denarnicah in ne kot nagrada, temveč pravica, ki velja za vse."
Ključen bo dialog s sindikati in delodajalci
Ključen bo dialog s sindikati in delodajalci, je še pojasnil minister Boštjančič, da najdejo rešitev, ki bo dolgoročno vzdržna in bo "vsem dala občutek, da je to skupen korak naprej, ne pa neka kaprica vlade, ki obremenjuje in duši gospodarstvo."
"Trk se ne sme zgoditi"
Glede sprememb na področju normirancev vlada predlaga prilagoditev praga za vstop v normiran sistem željam gospodarstva, s čimer daje jasen znak, da "si želimo širjenja dejavnosti in ustvarjanja dodane vrednosti", je izpostavil Boštjančič. Na vladi si želijo rešitev, ki bodo ohranile preprost in predvidljiv sistem.
Prag prihodkov za vstop v sistem normiranih odhodkov bi po vladnem predlogu znašal 50 tisoč evrov za popoldanske oziroma 120 tisoč evrov za polne normirance. "Ne glede na vse pa je pomembno, da se ohrani nespremenjena višina normiranih odhodkov, saj moramo na sistem gledati celovito. Prag bi tako določili na način, da se ne zgodi trk – na eni strani izigravanje sistema, na drugi sistema kaznovanje tistih, ki delajo pošteno, a so malenkost prek sedanjih mej," je še poudaril minister.
Kot je že ob srečanju z župani in predstavniki gospodarstva jugovzhodne regije v torek razkril Robert Golob, namerava vlada "po zgledu regresa kot neke vrste 13. plače uvesti obvezno božičnico ali 14. plačo", ki bo "razbremenjena vseh davščin in tudi prispevkov". Po Golobovih besedah želijo z obvezno božičnico zmanjšati davčno obremenitev neto prejemkov vseh zaposlenih v državi. Na fotografiji predsednik vlade Robert Golob, finančni minister Klemen Boštjančič in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.
Sindikati pozdravljajo predlog
Predlog uvedbe obvezne božičnice je medtem že razburil reprezentativne delodajalske organizacije. V skupni izjavi za javnost so zapisale, da gre za novo obremenitev, ki bi poslabšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva, in se obregnile ob "ponovno ignoranco socialnega dialoga" na ravni Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Predstavniki gospodarstva so spomnili, da je bilo o obvezni božičnici govora že leta 2023 ob začetku pogajanj o spremembah zakona o delovnih razmerjih in da je bil to eden izmed predlogov, ki je povzročil odhod delodajalcev iz ESS. Socialni dialog je bil nato zamrznjen skoraj leto dni.
V sindikatih medtem predlog pozdravljajo, se pa strinjajo, da mora biti uresničljiv v praksi in obravnavan na ESS.
