SiolNET. Novice Slovenija
2,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Vas policisti nadzorujejo na podlagi tajnih predpisov?

2,68

termometer

 | Foto: Thinkstock
Foto: Thinkstock

Parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je od policije zahtevala, da razkrije notranja navodila o izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in prikritih metod dela kriminalistične policije ter o njihovem financiranju, a jih policija najprej ni hotela izročiti. Po navedbah predsednika komisije Branka Grimsa je nato poslala le cenzurirane različice teh predpisov.

"V demokratični pravni državi, kot je Slovenija, ne more biti mesta za noben tajni predpis, ne glede na to, kdo ga izda," je prepričan nekdanji minister in ustavni sodnik Lovro Šturm, na pobudo katerega Inštitut za ustavno pravo v sodelovanju z Inštitutom za ustavno ureditev in človekove pravice danes organizira okroglo mizo o tajnih predpisih. Gostje bodo še Ivan Kristan, Rajko Pirnat, Tone Jerovšek in Ciril Ribičič.

Policija noče izročiti notranjih navodil

Za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb je pristojna posebna parlamentarna komisija (KNOVS). Kot lahko preberemo v magnetogramu ene od novembrskih sej te komisije, so poslanci želeli pridobiti interne predpise, ki jih kriminalistična policija uporablja pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov in metod dela. Gre za Strokovno navodilo o uporabi prikritih preiskovalnih metod in sredstev ter Navodilo o finančnem materialnem poslovanju, iz besedila magnetograma pa izhaja, da je teh predpisov morda celo več.

"Po mnenju policije komisija nima ustrezne pravne podlage oziroma pooblastila za posredovanje ali vpogled v prikrite metode dela, ki so del taktike in metode dela kriminalistične policije, zato tudi temu vašemu dopisu nismo ugodili," je na seji KNOVS dejal Branko Japelj. | Foto: Bor Slana "Po mnenju policije komisija nima ustrezne pravne podlage oziroma pooblastila za posredovanje ali vpogled v prikrite metode dela, ki so del taktike in metode dela kriminalistične policije, zato tudi temu vašemu dopisu nismo ugodili," je na seji KNOVS dejal Branko Japelj. Foto: Bor Slana

Policija: Komisija nima pristojnosti

Direktor uprave kriminalistične policije Branko Japelj je na seji vztrajal, da lahko dovoli vpogled v predpisa in da se o vsebini lahko pogovarjajo na seji, izročil pa ju ni. Trdil je tudi, da je komisija pristojna za nadzor nad prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ne pa za nadzor nad prikritimi metodami dela policije.

Tudi metode dela so lahko protiustavne

"Policija meni, da KNOVS nadzira samo uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, ne pa tudi načina, kako to policija izvaja. Metode naj bi bile po mnenju policije tajne. Toda tudi metode lahko posegajo v človekove pravice in so zato protiustavne," opozarja nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek.

Do argumenta policije je kritičen tudi Šturm: "To je neverjetno sprenevedanje in tako rekoč Orwellov novorek, ki pa se vleče že nekaj let. Zakon o kazenskem postopku je opredelil prikrite preiskovalne ukrepe (prisluškovanje, nadzor nad elektronsko komunikacijo, snemanje pogovorov), za katere je treba pridobiti odredbo sodišča, v izrednih primerih tožilca. Potem pa so se pojavile t. i. prikrite preiskovalne metode, ki očitno niso nič drugega kot prisluškovanje, snemanje … torej iste zadeve. Policija pa trdi, da za te ni potrebna odredba sodišča," je kritičen Šturm.

"Kar je najbolj vznemirjujoče in kar me ne le jezi, ampak tudi globoko žalosti, je to, da policija očitno že nekaj časa znova uporablja takšne tajne predpise in z njimi prikriva svojo dejavnost. Glede na to, da je policija represivni organ, je to absolutno nesprejemljivo," meni Šturm. | Foto: Bor Slana "Kar je najbolj vznemirjujoče in kar me ne le jezi, ampak tudi globoko žalosti, je to, da policija očitno že nekaj časa znova uporablja takšne tajne predpise in z njimi prikriva svojo dejavnost. Glede na to, da je policija represivni organ, je to absolutno nesprejemljivo," meni Šturm. Foto: Bor Slana

Država mora na vseh ravneh delovati pregledno

"Država je zavezana temu, da posege v človekove pravice izvaja pregledno. Tajno je, zoper koga, kdaj, v kakšnem obsegu – to vse se nanaša na posamezen primer in jasno je, da se tega ne objavlja. Tehnični načini izvedbe ukrepov pa ne morejo biti tajni," je prepričan profesor ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat. Opozarja, da je vprašljivo že to, ali so taka pravila lahko v podzakonskem predpisu.

Kdo je odgovoren, da bodo ti predpisi postali javni? "V razmerju do KNOVS sta odgovorna vlada in ministrstvo. Celo če gre za tajne podatke, jih KNOVS mora imeti možnost videti, saj so člani zavezani k varovanju tajnih podatkov," odgovarja Pirnat.
 

Tajne predpise je ustavno sodišče enkrat že ukinilo
Ko smo se leta 1989 ob primeru JBTZ prvič ukvarjali s tajnimi predpisi v nekdanji državi, smo na pravni fakulteti ustanovili državljanski forum za odpravo tajne zakonodaje. Mnogi profesorji so se temu pridružili, tudi tisti, ki bodo danes sodelovali na okrogli mizi. Demos je nato vložil pobudo na ustavno sodišče Jugoslavije za razveljavitev tajnega uradnega lista, ki ga je pozneje sodišče tudi razveljavilo, se spominja Šturm.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 22
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin