SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V tišini vzhaja eden največjih projektov Šarčeve vlade #video

10

termometer

hrana, zapor
Največja težava slovenskega zaporskega sistema je prenatrpanost zapora na Povšetovi in posledično nehumane razmere za bivanje zapornikov, katerim država zato plačuje odškodnine. Foto: Thinkstock

Projekt gradnje novega zapora v ljubljanskih Dobrunjah in prenove ižanskega zapora za ženske je sicer začel prejšnji pravosodni minister Goran Klemenčič, bo pa to eden največjih projektov vlade Marjana Šarca. Zakaj je Klemenčič govoril o investiciji v višini 103 milijone evrov, zdaj pa z ministrstva Andreje Katič sporočajo, da bo stal 117 milijonov evrov?

Projekt gradnje novih zaporov se počasi le preliva s papirja v realnost. Povečanje in posodobitev kaznilnic so napovedovali praktično vsi pravosodni ministri v zadnjem desetletju - od Lovra Šturma, Aleša Zalarja do Senka Pličaniča -, vedno znova pa se je ustavilo pri financah.

Pravosodna ministrica Andreja Katić projekt nadaljuje v smeri, ki jo je začrtal njen predhodnik Goran Klemenčič. Pravosodna ministrica Andreja Katić projekt nadaljuje v smeri, ki jo je začrtal njen predhodnik Goran Klemenčič. Foto: Matej Leskovšek Pravosodni minister v vladi Mira Cerarja Goran Klemenčič je naredil korak naprej. Projekta se je lotil septembra 2015, dobro leto po nastopu mandata. Sprva so preigravali možnost gradnje zapora za moške in ženske v Dobrunjah, a so si po opozorilih stroke, da skupna lokacija ni dobra rešitev, na ministrstvu premislili. Tako so se na koncu odločili za:

- prenovo ižanskega ženskega zapora, ki naj bi po prenovi sprejel 140 zapornic (zdaj je prostora za sto zapornic), in

- gradnjo moškega zapora v ljubljanskih Dobrunjah, kjer naj bi bilo prostora za 388 zapornikov (dvakrat več kot zdaj v zaporu na Povšetovi, ki ga bodo z odprtjem novega zaprli).

Občina državi soglasje, država njej zemljišče

Poleg drugega tira in tretje razvojne osi je gradnja zaporov ena največjih naložb vlade Marjana Šarca, je pa tu precej manj odziva javnosti ter politike kot pri prvih dveh omenjenih projektih.

Eden od razlogov je verjetno ta, da lokacija obeh predvidenih zaporov ni (pretirano) moteča: zapor na Igu na tej lokaciji obstaja že desetletja, lokacija v Dobrunjah pa je umaknjena na obrobje prestolnice in stran od lokalnega prebivalstva (stal bo na mestu, kjer vzhodna obvoznica prečka Litijsko cesto).

Na Igu je vendarle bilo nekaj politične vroče krvi, a kot pravi župan Janez Cimperman, so se stvari hitro umirile. "Nam bi bilo ljubše, če bi zapor prestavili, država kot lastnica gradu pa bi upravljanje zaupala občini. A so predstavniki države jasno povedali, da zapor ostaja na tej lokaciji, kjer stoji že okrog 70 let," nam je Cimperman dejal v telefonskem pogovoru. Občina, kot nam je dejal, pri samem projektu niti nima neke pomembne vloge - morala je dati le soglasje za komunalno ureditev. V zameno za to je občina dosegla, da je država nanjo brezplačno prenesla zemljišče pod gradom, kjer je v prostorskem načrtu predvidena gradnja doma za starejše občane. Zemljišče je po poročanju medijev v pogodbi ovrednoteno na 1,14 milijona evrov. Občina za letos načrtuje razpis, s katerim bi iskala investitorja za upokojenski dom s 150 posteljami.

Zamaknjena časovnica in 'višja' cena

Goran Klemenčič je napovedoval, da bosta zapora zgrajena do leta 2021, po trenutni časovnici naj bi se to zgodilo do leta 2023. Goran Klemenčič je napovedoval, da bosta zapora zgrajena do leta 2021, po trenutni časovnici naj bi se to zgodilo do leta 2023. Foto: Bor Slana Čeprav je Klemenčič projekt premaknil z mrtve točke, pa je bil tudi on preveč optimističen glede časovnice. Ko je marca leta 2017 za Siol.net potrdil, da država načrtuje gradnjo zaporov, so na ministrstvu dejali, da bo zapor na Igu obnovljen leta 2020, zapor v Dobrunjah pa naj bi stal že leta 2021. Po trenutni časovnici bosta oba zgrajena leta 2023.

Omenimo še, da so se na ministrstvu marca 2017, ko ga je vodil Klemenčič, pohvalili, da je ocenjena investicija sedem milijonov evrov nižja kot prej načrtovana različica skupnega zapora za moške in ženske v Dobrunjah, kar je pomenilo okrog 103 milijone evrov. Zdaj pa ga na ministrstvu ocenjujejo na 117 milijonov evrov. Zakaj 14-milijonski razkorak? Kot so nam pojasnili, je višina investicije v stalnih cenah nespremenjena, različne številke pa so posledica usklajevanja z napovedano rastjo cen. Gradnja zaporov naj bi torej stala 117 milijonov evrov.

V dobrih treh letih je ministrstvo porabilo približno 1,4 milijona oziroma dober odstotek vrednosti celotne naložbe. Pri pridobivanju financ so Klemenčičevi še leta 2017 napovedovali, da bodo poskušali najeti posojilo pri Razvojni banki Sveta Evrope (Council of Europe Development Bank – CEB) in kohezijska sredstva, a so nam zdaj z ministrstva sporočili, da bo predvidoma celotna 117-milijonska naložba financirana iz proračuna. 

Zapor na obrobju prestolnice naj bi stal do 2023

Kaj se trenutno dogaja za naložbama? V Ljubljani po navedbah ministrstva občina pripravlja osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), sledi pridobivanje dokumentacije za gradbeno dovoljenje. Letos bodo za projekt predvidoma namenili 1,9 milijona evrov (skupno naj bi naložba stala dobrih 70 milijonov evrov). Kot pravijo, težav z ljubljansko občino ne pričakujejo, saj da z njo odlično sodelujejo.

Razpis za gradbena dela, ki bo gotovo privlačen za največja podjetja, bo verjetno zunaj prihodnje leto, saj ministrstvo predvideva, da se bodo dela začela leta 2021. Zapor naj bi stal dve leti kasneje. 

Zdaj je že znano tudi, kakšen naj bi bil. Arhitekturno rešitev za novi zapor so izdelali Urban Petranovič, Davorin Počivašek, Vid Žnidaršič, Urša Gantar, Nuša Gruden, Aleksi Vičič in Alenka Korenjak (vir fotografij: Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije):

1 / 8
2 / 8
3 / 8
4 / 8
5 / 8
6 / 8
7 / 8
8 / 8

Zunaj trojna ograja, notri video nadzor

Ob trenutnem dogajanju v koprskem zaporu, kjer je interna komisija po pobegu dveh pripornikov med drugim ugotovila pomanjkljivosti v sistemu varovanja, ne moremo mimo vprašanja varnosti. V Dobrunjah bodo zapornike razporedili v različne oddelke (zaprt, polodprt in odprt režim). V zaprtem režimu bodo zapornike lahko še dodatno ločili, če bo na primer obstajal sum, da lahko ogrožajo življenje ali zdravje drugih. Poleg tega je načrtovan še posebej varovan oddelek z "intenzivnim tehničnim in osebnim varovanjem".

Država načrtuje vzpostavitev varovalnega perimetra, sestavljenega iz treh ograj z vmesnim prostorom. Zunanja in notranja ograja bosta iz žice, vmes bo 6-metrski betonski zid. Območje med ograjo in zidom bo elektronsko varovano s fiksinimi in vrtljivimi kamerami z zaznavanjem gibanja. 

Načrtujejo tudi centralni nadzorni sistem, kjer bodo lahko zaposleni pregledovali stanje na kamerah, nameščenih po objektih. 

Video: Planet TV

Na Igu raziskujejo grajski teren

Na ižanskem gradu, kjer se danes spopadajo s prostorsko stisko, dodaten problem je, da nimajo ločenega zaprtega, polodprtega in odprtega oddelka, ministrstvo načrtuje gradnjo prizidka in obnovo obstoječega dela zapora. V letih 2021 in 2022 naj bi zgradili prizidek, leta 2023 pa dela zaokrožili z obnovo obstoječega objekta.

Kot pravijo na ministrstvu, zdaj urejajo projektno dokumentacijo, ki jo potrebujejo za pridobitev gradbenega dovoljenja, vzporedno tečejo raziskave na terenu, ki so jih zahtevale državne institucije kot pogoj, da podelijo soglasje za gradnjo. V letošnjem proračunu je za projekt, ki je sicer ocenjen na dobrih 40 milijonov evrov, predvidenih slabih 800 tisoč evrov.

Na ministrstvu pravijo, da imajo z ižansko občino še nekaj odprtih vprašanj glede tega, kdo bo uredil infrastrukturo, ki jo zahtevajo soglasodajalci (gre predvsem za gradnjo ceste in priključka do gradu), o čemer se morajo še dogovoriti z občino. Na občini sicer pravijo, da s tem še niso seznanjeni.

Tudi arhitekturna rešitev za iški zapor je že znana. Komisijo Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije so med petimi prijavljeni na natečaju za iški zapor najbolj prepričali Mina HiršmanUroš in Božidar RustjaLara SedarMatija Zega in Tomislav Krnač.

1 / 3
2 / 3
3 / 3

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 64
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin