Sreda, 1. 9. 2021, 12.46
3 leta, 2 meseca
V Sloveniji še vedno pogrešajo 237 oseb
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,14
1
V Sloveniji je na leto prijavljenih pogrešanih med 400 in 600 oseb, tretjina je mladostnikov ali otrok.
V Sloveniji je na leto prijavljenih pogrešanih med 400 in 600 oseb, tretjina je mladostnikov ali otrok. Večino jih najdejo v enem dnevu, več kot 90 odstotkov otrok pa v štirih urah, pravi vodja mreže policijskih strokovnjakov za pogrešane osebe Damjan Miklič. Policija trenutno beleži 237 pogrešanih, nekatere primere rešijo tudi po desetih letih.
Miklič, ki je tudi vodja oddelka za krvne in seksualne delikte v slovenski policiji, je danes v izjavi medijem ob mednarodni konferenci policijskih in drugih strokovnjakov o pogrešanih osebah povedal, da je preiskovanje pogrešanih težavno ravno zato, ker je v začetku toliko neznanega.
Tretjino ljudi najde policija, tretjina se jih vrne domov sama
Pri iskanju pogrešanih se spopadajo z dvema mitoma. Prvi je ta, da se lahko pogrešanega prijavi po 24 ali 48 urah. Kot opozarja, policisti želijo, da se čim prej prijavi pogrešano osebo, saj lahko tako začnejo delati. V družbi je prisoten tudi mit, da se pogrešani sčasoma sam vrne domov in da se zato s tem ne splača ukvarjati.
"To ne drži. Po raziskavah se jih tretjina vrne domov, tretjino najdejo drugi, približno tretjino najde policija. Več kot odstotek primerov se konča tragično, z naravno smrtjo, nesrečo, samomorom ali pa v najhujših primerih s prikritim umorom," je pojasnil in izpostavil, da je komuniciranje z mediji glede pogrešanih ključno, saj ti obvestijo o tem javnost, ljudje pa so potem "dodatne oči in ušesa" pri iskanju pogrešanih.
Policija poudarja da je komuniciranje z mediji glede pogrešanih ključno, saj ti obvestijo o tem javnost, ljudje pa so potem "dodatne oči in ušesa" pri iskanju pogrešanih.
Minister izpostavil pomen obveščanja medijev
Tudi minister za notranje zadeve Aleš Hojs je izpostavil pomen ustreznega obveščanja novinarjev in medijev o pogrešanih. "V zadnjih primerih pogrešanih otrok pri nas so bili ti hitro najdeni, tudi zaradi pomoči novinarjev," je dejal. O tem pa bodo tudi razpravljali na dvodnevni mednarodni konferenci, ki se je začela danes v Ljubljani.
Po Hojsovem mnenju je sicer iskanje pogrešanih eno najpomembnejših področij kriminalistične policije, saj gre za izjemno občutljivo temo - ne gre le za pogrešanega, ampak je prizadetih veliko ljudi, ki so si z njim blizu. Čeprav se večina pogrešanih na koncu vendarle najde, pa je po njegovih besedah precej velika množica tistih, ki so leta pogrešani. To pa je travma za bližnje pogrešanega kot tudi za policijo. Vsak neraziskan primer je temna lisa v delu policije, je dodal. Prav zato je Slovenija v okviru predsedovanja Svetu EU postavila to področje visoko na prioritetni seznam.
Po podatkih organizacije Amber Alert Europe, ki se ukvarja z ozaveščanjem glede pogrešanih otrok, je vsako leto v evropskem prostoru pogrešanih okoli 600 tisoč ljudi, polovica od teh je otrok.
Ustanovitelj in predsednik omenjene fundacije Frank Hoen je danes v izjavi medijem v Ljubljani izpostavil pomen uvrščanja pogrešanih oseb med prioritetne naloge v okviru predsedovanja Svetu EU. "Mreža policijskih strokovnjakov, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, bo tako povzdignila to temo in opozorila Svet EU. Evropa po tej konferenci ne bo več nikoli enaka, nikoli več ne bomo pozabili na to delo, ki je ključnega pomena," je povedal.
Strokovnjaki na mednarodni konferenci o skupnem pristopu pri obravnavi pogrešanih oseb
Najdlje je pogrešana oseba iz leta 1957
V Sloveniji sicer najstarejši zapis pogrešane osebe, ki še ni bila najdena, sega v leto 1957. Odtlej je pogrešan moški iz okolice Celja, ki je odšel na velesejem v Zagreb, a se ni nikoli vrnil, je povedal Miklič. Nazadnje pa je otrok, ki ga še niso našli, izginil leta 1996. "Med odraslimi pogrešanimi prekličemo iskanje v enem dnevu v približno 80 odstotkih primerov. V štirih urah pa prekličemo iskanje več kot 90 odstotkov pogrešanih otrok, na srečo so večinoma živi in zdravi," je dodal.
Oseba je pogrešana, dokler je ne najdejo
Pogrešana oseba sicer ostane pogrešana, dokler ni najdena živa ali mrtva. "Za nas ostane pogrešan vseskozi, dokler ga ne najdemo," je povedal in dodal, da ves čas prilagajajo preiskovalne ukrepe. Tako so imeli primere pogrešanih, ki so jih razrešili tudi po osmih ali desetih letih.
Hojs je danes na novinarsko vprašanje tudi komentiral poročilo varuha človekovih pravic o stanju človekovih pravic migrantov na mejah za zadnja tri leta. Kot pravi, poročila še ni prebral, pozna pa nekatere pripombe varuha iz preteklosti. "V popolnosti zaupam zakonitosti in delu policije. Vsaj na tem področju se je policija v zadnjih letih izjemno izkazala. Število zajetih migrantov - glede na to, da nismo prva vstopna varna država, ampak prva schengenska država - je izjemno veliko, kar kaže, da policija dela dobro," je povedal.
Po njegovih navedbah je "težko oporekati nekaterim ugotovitvam, ki jih plasirajo nevladne organizacije". Kot je dejal, so v uradu varuha zaposleni številni, ki so bili nekoč zaposleni pri nevladnih organizacijah. "Zato te njegove ugotovitve jemljem z veliko rezervo," je povedal.
1