Spletna raziskava je pokazala, da reklo Naj sosedu krava crkne za Slovenijo pravzaprav ne drži, saj se večina Slovencev s svojimi sosedi dobro razume.
Spletna raziskava inštituta Marketagent.com, ki je obsegala 523 aktivnih uporabnikov interneta, starih med 20 in 59, je pokazala, da se skoraj 60 odstotkov Slovencev še nikoli ni sporeklo s svojim sosedom. Po rezultatih sodeč so odnosi med sosedi boljši v manjših krajih. Med prebivalci prestolnice namreč le slabih pet odstotkov meni, da imajo s svojimi sosedi zelo dobre odnose, medtem ko je v krajih, v katerih živi manj kot 500 ljudi, takšnih kar 21 odstotkov. Precejšnje razlike pri oceni odnosa s sosedi so se pokazale tudi med dvema največjima slovenskima mestoma. Svoje odnose s sosedi je kot slabe oziroma zelo slabe ocenilo 22 odstotkov Ljubljančanov ter le šest odstotkov Mariborčanov.
Več kot polovica Slovencev svoje sosede pozna po imenu
Da svoje sosede dobro poznamo, kaže podatek, da 58 odstotkov anketiranih svoje sosede pozna po imenu, 38 odstotkov pa jih vsaj delno pozna. Kot je pričakovati, prebivalci manjših krajev s svojimi sosedi preživljajo več časa kot tisti, ki živijo v mestih. Kot najpogostejši način druženja s sosedi so anketiranci navedli piknik oziroma kuhanje, obisk lokala ali restavracije ter skupne aktivnosti z otroki.
Najpogostejši vzrok prepirov so govorice
Medsosedski odnosi pa vendarle niso vselej rožnati. 40 odstotkov anketiranih se je s svojimi sosedi že večkrat ali nekajkrat sporeklo. Po rezultatih raziskave do sporov večkrat pride v manjših krajih kot pa v večjih mestih. S svojimi sosedi se je tako že sprlo 38 odstotkov anketiranih Ljubljančanov, v krajih z manj kot 500 prebivalci pa je "prepirljivcev" kar 52 odstotkov. In kaj je najpogostejši vzrok prepirov med sosedi? 44 odstotkov je navedlo govorice oziroma obrekovanje, 37 odstotkov se je sprlo zaradi hrupa, 25 odstotkov pa si je s sosedi skočilo v lase zaradi meje oziroma ograje.
2
