Sreda, 13. 11. 2024, 18.20
7 ur, 53 minut
V sindikatih drugega stebra se bodo o podpisu kolektivnih pogodb odločali še vse do petka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,08
Koliko in kateri sindikati bodo dokumente dejansko podpisali, bo jasno v petek, ko je predviden njihov podpis.
Pred petkovim podpisom kolektivnih pogodb in drugih dokumentov so večino teh pogajalci obeh strani tudi parafirali. Parafiranje pa so zavrnili sindikati državne uprave, ki menijo, da so obravnavani slabše od drugih skupin.
Odločitev o tem je namreč na vsakem posameznem sindikatu. O tem se bodo tako na svojih organih izrekali tudi v sindikatih drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi, ki "svoje", torej kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave lokalnih samoupravnih skupnosti, niso parafirali.
Pričakujejo spremembe, sicer je konflikt neizbežen
Omenjeni sindikati so sicer na torkovi skupni novinarski konferenci vlado pozvali k ustreznih rešitvam, sicer je konflikt neizbežen. Na vladni strani za zdaj vztrajajo pri obstoječih predlogih, vsaka sprememba bi namreč lahko imela za posledico tudi zahteve pri drugih, tudi tisti, ki bi se za podpis sicer odločili. V nekaterih sindikatih so ob parafiranju že pojasnili, da bodo kolektivne pogodbe podpisali pod pogojem, da se končni dokumenti tudi v drugih plačnih stebrih do petka ne bodo spremenili.
Po torkovi novinarski konferenci sindikatov drugega stebra so sicer na vladni strani pojasnili, da bi se plače v okviru tega plačnega stebra v povprečju povišale za 529 evrov bruto, policistom bi se povišale za 557 evrov, vojakom za 556 evrov, diplomatom za 662 evrov, inšpektorjem, skupaj s pravosodnimi policisti, občinskimi redarji in pristaniškimi nadzorniki, pa za 627 evrov bruto.
Kot so zapisali, vladni predlogi sledijo ideji odprave plačnih nesorazmerij. Zato niso predlagali enakega povišanja za vsa delovna mesta, ampak so upoštevali določene specifike, na primer višje povišanje za vstopna delovna mesta, za določena delovna mesta na upravnih enotah, delovna mesta, na katerih se zahteva pravniški državni izpit, delovna mesta inšpektorjev in uradnih veterinarjev, pilotov začetnikov v Slovenski vojski in podobno.
Linearno povišanje plač za štiri plačne razrede za vse
Sindikati so namreč v torek pojasnili, da so se v okviru plačnega stebra poenotili v zahtevi po linearnem povišanju plač za štiri plačne razrede za vse. Tudi sicer so bili po navedbah vladne strani sindikalni predlogi ves čas v smeri linearnega poviševanja plač vsem na vseh delovnih mestih. A takšen pristop za vladno stran ni sprejemljiv, saj ne zasleduje cilja odprave nesorazmerij.
Glede navedb sindikatov, "da ne razumejo, zakaj policistom in vojakom v petem tarifnem razredu vladna stran plače povišuje za tri plačne razrede, ostalim uniformiranim poklicem (gasilcem, uradnikom finančne uprave, pravosodnim policistom, občinskim redarjem, pristaniškim nadzornikom) pa za štiri plačne razrede", pojasnjujejo, da imajo samo vojaki in policisti v svojih posebnih zakonih določen poseben dodatek, zaradi katerega imajo višje plače od drugih uniformiranih poklicev.
Ko bo s sindikati dogovorjena objektivna metodologija vrednotenja delovnih mest, kar je tudi predvideno, pa bo vrednotenje posameznih delovnih mest ponovno obravnavano, so napovedali. Sicer pa, so med drugim dodali, po njihovem vedenju ne drži navedba, da je povprečen predviden dvig plač v javnem sektorju 5,6 plačnega razreda, oz. ne vedo, kako je predstavnik sindikata prišel do teh izračunov.
Ob tem so na vladni strani še opozorili, da že prehod na novo plačno lestvico pomeni višanje plač. Tudi če se ne bi dogovorili za višje uvrstitve delovnih mest v plačne razrede, bi se namreč plače zaradi nove plačne lestvice povišale. Tri plačne razrede višja uvrstitev na obstoječi plačni lestvici tako pomeni 12 odstotkov višjo plačo, ob upoštevanju istočasne prevedbe na novo plačno lestvico pa lahko isto povišanje pomeni tudi za 30 odstotkov višjo plačo.
Kot primer so izpostavili plače na delovnem mestu višji policist, kjer je zaposlenih največ policistov, ki se po njihovih navedbah dejansko povišujejo za od 22 do 30 odstotkov.
Ob opozorilih sindikatov o slabi kadrovski sliki v policiji, vojski in tudi zaporskem sistemu, pa na vladni strani zagotavljajo, da se zavedajo izzivov, s katerimi se v zadnjih letih sooča celoten javni sektor. Zato so predlagane rešitve in izboljšave, ki jih prinaša prenova plačnega sistema, usmerjene v to, da bi nov plačni sistem v javnem sektorju zagotovil večjo stabilnosti plač, hkrati s tem pa ponovno vzpostavil privlačnost zaposlitve za mlade in strokovnjake.
"Vlada je v številnih pogajalskih srečanjih navedla, da je treba pomanjkanje kadrov reševati sistemsko, saj samo z linearnim višanjem plač tega problema ne moremo rešiti," so še zapisali.
