Četrtek, 11. 6. 2020, 19.17
4 leta, 6 mesecev
V Postojnski jami prvič v zgodovini predstavili svojo najbolj varovano skrivnost #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
3
Poseben praznik je bil danes v Postojnski jami, kjer so predstavili svojo najbolj varovano skrivnost: trije od 21 mladičev človeške ribice – slovenski zmajčki, ki so jih danes iz jamskega laboratorija pred kamerami preselili v nov akvarij, so tako prvič v več kot 200-letni zgodovini jame na ogled javnosti.
Kaj počnejo, "ko ugasnejo luči", je eno od najpogostejših vprašanj o skrivnostnih bitjih, ki živijo v temi podzemnih voda. Novico o zgodovinskem odlaganju 64 jajčec, iz katerih se je pozneje izleglo 21 malih zmajčkov, pa so leta 2016 povzeli številni svetovni mediji, od New York Timesa do BBC.
Ekipa oddaje Planet 18 se je danes odpravila na VIP-ogled, kjer so spoznali mater zmajevko, ta je, vse odkar je pred štirimi leti izlegla jajčeca, skrbno čuvala svoje gnezdo.
"Mama zmajevka je bila res posebna, ker je bila neprestano v bližini svojih jajčec, odganjala je vse postranice, vse, kar se je približalo, vse, kar bi lahko ogrozilo njen zarod. Takrat vidiš, da je ta živalca vendarle zelo posebna. Tako kot vse mame je to delo opravila vrhunsko. Mi smo ga pa potem v umetnem okolju le nadaljevali," je pojasnil Marjan Batagelj, predsednik upravnega odpora Postojnske jame.
Iz 64 jajčec človeških ribic se je v Postojnski jami izleglo 21 mladičkov
Po statistikah znanstvenikov naj bi v naravi od več sto jajčec, kolikor jih predvidoma izleže samička v času življenja, odraslost dosegla samo dva primerka. V številkah to pomeni, da so izjemni, srčni in predani biologi v Postojnski jami dosegli 92-odstotno stopnjo preživetja.
"Zanimivo je bilo v vseh teh štirih letih opazovati, kako lepo rastejo, kako so zdrave in kako jim te razmere, ki smo jim jih omogočili, ustrezajo," je za oddajo pojasnil Primož Gnezda, biolog Postojnske jame.
Da zmajevi mladički radi pokažejo svoj obraz, ni nobena skrivnost. Zmajček Viktor je v spopadu ostal brez nogice, a tisto, kar je presenetilo vse, je to, da mu je v letu in pol zrasla nova. Prvič je bil tako v laboratoriju, v katerem so v štirih letih nabrali za več kot 200 tisoč ur neprecenljivega videomateriala, natančno posnet tudi postopek regeneracije udov pri proteusu.
"Imeli smo jih v manjši posodici, dva sta se malce sprla, zato jih imamo vse ločene. In tudi mladičke, ki jih bomo imeli zdaj, bomo imeli v veliko večjem akvariju, da bo imel vsak svoj prostor in spet ne bo kakšnih prepirov," je povedala Katarina Kanduč, biologinja Postojnske jame. Danes so izvedli preselitev tretjega mladička zmajčka iz laboratorija v akvarij za obiskovalce. Ker mladičkov ne želijo vznemirjati, bo število obiskovalcev omejeno zgolj na 20–30 na dan v eni skupini.
Ob izleganju je človeška ribica velika približno 12 milimetrov. Zraste lahko do 40 centimetrov. Ima zelo slab tek, zato lahko brez hrane preživi tudi do 12 let, nič kaj razburljivo ni niti njeno spolno življenje, saj se razmnožuje le na vsakih 6–7 let. Bodo pa zmajčke lahko občudovali tudi naši pravnuki, saj lahko te živali doživijo častitljivih 100 let.
3