SiolNET. Novice Slovenija
0,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Človeška ribica ključ za zdravljenje ljudi #video

0,63

termometer

Slovenski znanstveniki so v sodelovanju z danskimi kolegi in kitajskim inštitutom BGI Research odkrili genom človeške ribice. Na podlagi tega bi lahko v prihodnosti razvijali nove možnosti zdravljenja ljudi, na primer pri celjenju ran, razumevanju vzrokov debelosti in zdravljenju sladkorne bolezni, so poudarili na današnji novinarski konferenci.

Genom človeške ribice je za znanstvenike med drugim zanimiv zato, ker ta žival, ki je sicer endemit jamskega sveta Dinarskega krasa, živi zelo dolgo, tudi več kot sto let, lahko prenaša leta stradanja in potem prenajedanja, ne da bi to prizadelo njene organe. Ne nazadnje ima izjemne regenerativne sposobnosti, saj ji lahko ponovno zraste amputiran ud. Temu so bili pred kratkim priča tudi v Postojnski jami.

Tako so se na Univerzi v Ljubljani marca lani skupaj z dansko univerzo v Aarhusu in kitajskim inštitutom BGI Research lotili projekta za določitev genoma človeške ribice. V Ljubljani so z dveh človeških ribic odvzeli tkiva in jih zamrznili, nato pa na ledu s hitro pošto poslali na Kitajsko, kjer so določali genom.

Pogovor s Petrom Trontljem z Biotehniške fakultete:

Genom človeške ribice 15-krat večji od človeškega

Kot je danes povedal direktor MGI, podružnice inštituta BGI, Duncan Yu, se na začetku niso zavedali, kako zahtevna, zapletena in kompleksna bo ta naloga. Genom človeške ribice je namreč 15-krat večji od človeškega. Da bi premostili branje največjega do zdajj določenega genoma, so pri sekvenciranju genoma človeške ribice uporabili kombinacijo najsodobnejših tehnologij, ki so jih razvili v omenjenem podjetju. Tako so določili več kot bilijon nukleotidov, to so kemijske enote, s katerimi so v genomu zapisane informacije. To pomeni, da so vsak nukleotid v povprečju prebrali 160-krat, zdaj pa te informacije združujejo v končno zaporedje genoma.

Mladiči človeških ribic Novice Ekskluzivno objavili posnetke čarovnije, ki jo zmorejo človeške ribice #foto #video

Tako je Yu zapis genoma, ki sicer zavzema 42 megabajtov, skupaj s 160 branji pa sedem terabajtov, danes slovesno predal rektorju Univerze v Ljubljani Igorju Papiču.

Z razvozlanjem genoma bodo bolje razumeli metabolne procese

Z razvozlanjem genoma bodo imeli znanstveniki podlago, da bodo lažje razumeli, kako človeški ribici uspe prestati leta stradanja in nato prenajedanja brez slabih učinkov za organizem. To ima po besedah raziskovalnega vodje projekta v Sloveniji Roka Kostanjška z Biotehniške fakulteti Univerze v Ljubljani možnosti, da bi v prihodnje bolje razumeli metabolne procese in jih projicirali tudi na uporabo v humani medicini. Pri ljudeh namreč stradanje sproži intoleranco na inzulin, kar vodi v sladkorno bolezen, medtem ko se pri človeški ribici to ne dogaja. Na podlagi ugotovitev bi torej lahko izboljšali zdravila za sladkorno bolezen.

Mladiči človeških ribic Foto: Postojnska jama Z razumevanjem tega, zakaj lahko človeškim ribicam zraste nov ud, če jim ga amputirajo, sicer verjetno ne bi mogli privesti medicine do točke, da bi ljudem zrasli novi udi, pravi Kostanjšek, bi pa lahko prišli do novosti pri oskrbi in zdravljenju ran ter, na primer, skrajšali ležalno dobo po operacijah.

Vpogled v genom jim bo dal nova spoznanja pri odkrivanju oz. razumevanju mehanizmov, ki stojijo za dolgoživostjo in genetsko raznolikostjo, je dodal.

Ugotavljali bodo spol človeške ribice

Ne nazadnje pa bodo lahko z analizo genoma tudi ugotovili spol posamezne človeške ribice, kar je pomembno za obstoj te sicer ogrožene živalske vrste. Spol pri človeški ribici se namreč navzven ne vidi, če bodo lahko z analizo ugotovili spol posamezne ribice, pa jim bo to pomagalo pri procesu parjenja ribic pod nadzorovanimi pogoji.

Črna ribica Novice Odslej si boste lahko ogledali tudi redko črno človeško ribico #video

Prav tako bodo lahko izvedeli, koliko populacij človeške ribice živi na določenem območju. Taka informacija bi lahko povedala, kako stabilne so te populacije.

Po besedah vodje in koordinatorja projekta v Sloveniji Nine Gunde - Cimerman z Biotehniške fakultete je trenutni zapis genoma različica, ki jo je treba dodatno izpolnjevati, sicer pa bodo ta odkritja javno dostopna v znanstvenih bazah podatkov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 5
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin