Sobota, 14. 4. 2018, 4.04
6 let
Nam lahko človeška ribica podaljša življenje? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,11
Slovenski, kitajski in danski znanstveniki bodo določili genski zapis človeške ribice oziroma največji genom na svetu. To odkritje morda lahko podaljša in olajša človeško življenje.
Video: Planet TV
Človeška ribica lahko dočaka do sto let, poškodovane ali celo manjkajoče okončine pa popolnoma obnovi. Kaj bi pomenilo, če bi lahko nekaj teh sposobnosti prenesli na človeka?
"Zna se boriti proti kroničnim boleznim, ostaja večno mlada, lahko se razmnožuje še v pozni starosti, dolgo obdobje lahko živi brez hrane, metabolizem popolnoma upočasni," je v oddaji Dan. na Planet TV povedala Nina Gunda Cimerman z Nacionalnega inštituta za biologijo.
Če bi poznali njen genski zapis, bi morda lahko njene sposobnosti uporabili v prid človeku. "To znanje bi lahko na primer koristilo pri gojenju organov, ki se jih potem presadi, ali pri procesih, ki odvračajo kronične bolezni. Ali pa bi ugotavljali, kateri so tisti dejavniki, ki predvsem pospešujejo staranje," je povedala Cimermanova.
Genskega zapisa se bodo lotili slovenski, kitajski in danski znanstveniki
Kitajski inštitut BGI, ki je ena od največjih ustanov na področju genomike na svetu, bo na pomoč priskočil s tehnologijo. "Imajo največje zmogljivosti, najboljšo tehnologijo, največ ljudi na razpolago. Tak genom lahko razvozla samo taka ustanova," je pojasnila Cimermanova.
Na drugi strani bodo morda Danci odkrili kaj s področja zdravja in dolgega življenja. Delo Inštituta za regenerativno medicino Lars Bolund bo usmerjeno v raziskave, regeneracije, procese staranja in vse, kar spada zraven.
Slovenski strokovnjaki pa so v tej zgodbi ključni. Priskrbeli bodo vzorce DNK človeške ribice in pridobljene podatke biološko razložili. V raziskavi bi radi človeško ribico tudi bolje spoznali. Cimermanova upa, da bi lahko več izvedeli tako o prilagoditvi na jamsko okolje kot o tem, da bi bilo mogoče določiti spol. Kot pojasnjuje, zdaj pri proteusu ne poznamo spolov, na zunaj se med seboj ne ločijo in zato tudi ni programov, da bi jih lahko umetno vzgajali.
60 ljudi bo več let proučevalo genski zapis,15-krat večji od človeškega
"Če bo šlo vse po načrtih, bodo prvi preliminarni rezultati decembra prihodnje leto, ob stoletnici univerze. K temu smo se zdaj zavezali in to nas bo priganjalo, zato se bodo morale stvari dogajati res hitro. Takrat bomo izvedeli natančno velikost genoma, število kromosomov in druge statistične podatke. Čez najmanj štiri leta pa lahko upamo na preboj, ki bi Slovenijo še odločneje utrdil na svetovnem zemljevidu," je dejala Cimermanova.
