Torek, 5. 8. 2025, 11.19
1 ura, 52 minut
Tone Partljič praznuje 85 let

Kot dobitnik Prešernove nagrade bi lahko prejemal tudi izjemno pokojnino, a je ne. "Mislim, da morajo dodatke dobivati tisti, ki imajo premalo, takšni, kot sem jaz, pa lovorjeve liste," je Partljič povedal v intervjuju.
Pisatelj, dramatik, scenarist in nekdanji poslanec Tone Partljič, ki je javnosti najbolj poznan po komediji Moj ata, socialistični kulak, danes praznuje 85. rojstni dan. Ko je leta 2016 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je v pogovoru ta STA povedal: "Človek, ki mu uspe nasmejati te Slovence, si pa res zasluži nagrado."
V intervjuju za zadnjo Večerovo sobotno prilogo pa je med drugim povedal, da so ga "igrali tudi v narodnih gledališčih, kjer me zdaj res več ne, ampak filme po mojih dramah in scenarijih pa še kar naprej gledajo". "In ko sem tako premišljeval, zakaj je tako, sem prišel do naslednjega spoznanja: predvsem sem ves čas vedel, da mora biti v literaturi vsakodnevno življenje. Da se pri hiši je kruh, ker je ata nekje dobil moko, ali da se na skrivaj kolje in je treba hitro skriti meso ... Več kot politike mora biti situacij, ki jih ljudje prepoznajo. Če pa sem hotel povedati kaj o politiki, sem dojel, da se da povedati tudi kaj zelo korajžnega, samo da daš besede v usta otroka."
Kot dobitnik Prešernove nagrade bi lahko prejemal tudi izjemno pokojnino, a je ne. "Mislim, da morajo dodatke dobivati tisti, ki imajo premalo, takšni, kot sem jaz, pa lovorjeve liste," je še povedal v intervjuju.
Nikoli ni čutil ne mislil, da je politik
Kot je še povedal, se predreferendumske kampanje sramuje. "Umetnost je dobila od desne politične garniture klofuto. Absolutno nisem proti izjemnim pokojninam. Ne vem pa, ali so jih vedno dobili pravi ljudje."
O svoji politični karieri pa je v intervjuju povedal: "Veste, zelo sem nejevoljen, če me razglašajo za politika. Pa če verjamete ali ne. Nikoli nisem ne čutil ne mislil, da sem politik. Že takrat, ko sem kandidiral in nastopal, sem vedno rekel, da je moj poklic poslanec v državnem zboru."
Vrsto let je bil tudi poslanec
Partljič se je rodil leta 1940 v Mariboru. Istega leta se je družina preselila v Pesnico, kjer je oče dobil službo na železnici. Leta 1965 je diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru. Poučeval je v Brezovcu pri Radljah, Ribnici na Pohorju, Vuzenici in na Sladkem Vrhu. Od leta 1971 je bil dramaturg v Drami SNG Maribor, od leta 1987 pa tudi umetniški vodja, najprej v Mestnem gledališču ljubljanskem in nato od leta 1991 v ljubljanski Drami. Poslanec DZ je bil 12 let.
Pomembno je sooblikoval podobo festivala Borštnikovo srečanje, v letih 2004–2009 kot njegov predsednik. Bil je predsednik gibanja Bralna značka in pozneje podpredsednik ter predsednik strokovne žirije za nagrado večernica.
Je tudi prejemnik več nagrad, med njimi nagrade Prešernovega sklada
Prejel je več nagrad, med njimi nagrado Prešernovega sklada za satirično-komedijske igre, Levstikovo nagrado za mladinsko književnost za knjigo Hotel sem prijeti sonce, Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo Moj ata, socialistični kulak, ki je bilo krstno izvedbo leta 1983 v Drami SNG Maribor, in Glazerjevo nagrado za življenjsko delo. Je tudi častni občan Maribora.
Njegov zadnji roman, ki nosi naslov Pesniški dvor, je lani izšel pri založbi Beletrina. Kot so zapisali pri Beletrini, se Pesniški Dvor pridružuje Partljičevim številnim delom o Slovenskih goricah okoli Maribora, krajih, kjer je pisatelj preživljal otroštvo in mladost.
Predsednica DZ v poslanici Partljiču zaželela, naj njegova "ustvarjalna iskra še dolga leta ne ugasne"
Ob jubileju mu je v poslanici v svojem in v imenu DZ čestitala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič ter mu zaželela, da njegova "ustvarjalna iskra še dolga leta ne ugasne". "Dandanes vašo pronicljivost in žlahtni humor morda potrebujemo še bolj kot v preteklosti," je dodala.
Po njenih besedah je Partljič tri poslanske mandate opravljal zavzeto ter odgovorno. "Na nek način bi lahko tudi rekli, da je simbolično ponazarjal na eni strani vlogo kulture in kulturnikov pri osamosvajanju in razvoju takrat mlade samostojne države Republike Slovenije, po drugi strani pa s svojo preudarno sproščenostjo neizmerno plemenitil slovenski politični prostor," je zapisala.
Po njenih besedah je Partljičeva ustvarjalna iskra "dočarala slike našega vsakdanjega življenja ali pa take, ki so zaznamovale življenja naših staršev ali prednikov. Sposobnost bralcu ali gledalcu pričarati takšne podobe in občutke domačnosti pa je mojstrstvo, ki so ga sposobni le redki."