V NUK je knjižnično gradivo kradel varnostnik

Kriminalisti so včeraj pojasnili, da je ta od konca leta 2011 do marca 2012 odtujil dragocene dokumente, vredne milijon evrov.

Ob dejstvu, da so se tatvine dogajale kar nekaj mesecev, preden so uslužbenci pokrajinskega arhiva storilca zalotili, se postavlja vprašanje, kako so v Sloveniji sploh zaščitene dragocenosti, kot so arhivski dokumenti, dragocene knjige ali umetnine, ki jih hranijo knjižnice, galerije in muzeji.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, je bilo s posnetkov varnostnih kamer razvidno, da je gospod iz Trsta (kriminalisti so ga v ponedeljek kazensko ovadili) v arhiv prvič prišel leta 2009, dokumente pa je odtujeval od konca leta 2011 do takrat, ko so ga zalotili in ga prijavili kriminalistom.

Storilec gradiva ni odnašal v škatlah "Arhiv je opremljen z videonadzorom v čitalnici, na recepciji pa se obiskovalec vpiše v knjigo in osebne stvari odloži v omarico. V čitalnici uporabnik izpolni matični list in list uporabe, čitalničar pa vse zavede v uradne evidence. Po teh evidencah in videonadzoru so ugotovili, kateri fond in katere škatle je gospod pregledoval ter katero gradivo je odtujil," pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo. Po tem, ko so tatinskega zbiralca zalotili, so v arhivu stare kamere nadomestili z novimi, spremenili način vstopa v prostore arhiva, prepovedali vnašanje kakršnih koli beležk ali zvezkov v čitalnico.

Po podatkih uslužbencev arhiva je bilo v hišni preiskavi pri domnevnem storilcu zaplenjenega za štiri ali pet škatel arhivskega gradiva. "Gradivo je odnašal tako, da je posamične dokumente vložil med svoje zapiske." To pomeni, da 66-letni Tržačan iz arhiva ni odnašal celotnih spisov ali škatel, ob čemer bi ga uslužbenci najverjetneje veliko prej zalotili.

Muzeji so zavarovani pred krajo Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, glede varovanja v muzejih obstaja poseben pravilnik, ki določa, da mora imeti ta načrt fizičnega in predvsem protivlomnega delovanja. "Muzej mora imeti sklenjeno zavarovanje za primer poškodovanja, uničenja ali kraje za muzejsko gradivo, opremo in prostore, kjer muzejsko gradivo hranijo."

Podobno je v knjižnicah, kjer zaščiti dragocenega knjižničnega gradiva posvečajo posebno pozornost.

V Narodni in univerzitetni knjižnici večino dragocenega gradiva hranijo v skladiščih, kamor uporabniki ne morejo vstopati, prav tako je vstop v skladišča omejen tudi zaposlenim v knjižnici.

"Najdragocenejše gradivo hranijo v posebnem trezorju, do katerega ima dostop samo nekaj pooblaščenih strokovnih delavcev knjižnice. Posamezne enote knjižničnega gradiva nimajo varoval, saj prostega dostopa do gradiva v NUK skorajda ni, skladiščni prostori pa so varovani z alarmnim sistemom."

Varnostnik je kradel knjižnično gradivo Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, so varovanju gradiva v NUK posvetili še dodatno pozornost po letu 1995, ko so opazili izginotje nekaterih zvezkov. "Krivec za krajo je bil varnostnik, vse ukradeno gradivo pa je bilo vrnjeno knjižnici."

Po zagotovilih ministrstva je sistem varovanja v NUK zdaj izpopolnjen tako, da kraja iz skladišča ni več mogoča, čitalnica je pod stalnim videonadzorom, v NUK pa izvajajo tudi številne druge ukrepe, ki preprečujejo krajo dragocenih knjižničnih del.

Večino gradiva, ki je izšlo po letu 1850, lahko uporabniki pregledujejo tudi v čitalnicah drugih posebnih zbirk ali v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Če želijo, jim lahko v knjižnici dele gradiva tudi reproducirajo.

Dragocene knjige hranijo tudi drugod Kot pojasnjujejo na ministrstvu, številne enote dragocenega knjižničnega gradiva hranijo tudi nekatere splošne knjižnice v sklopu posebnih domoznanskih zbirk. Med knjižnicami s knjižnimi dragocenostmi opozarjajo na Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, tam takšno knjižnično gradivo hranijo v kovinskih ognjevarnih omarah in v posebej, za vsako knjigo izdelanih škatlah iz brezkislinskih materialov. Teh knjig si ni mogoče izposoditi in odnesti domov, bralci jih lahko uporabljajo le v čitalnici, ob stalni prisotnosti ene od bibliotekark.

Na ministrstvu pravijo, da drugih primerov kraj dragocenega gradiva v knjižnicah do zdaj k sreči ni bilo.

Za hrambo in zaščito knjig bibliotekarji upoštevajo zelo stroga pravila, pozorni so na temperaturo, stopnjo vlažnosti v prostoru, škatle, v katerih so spravljene, so iz brezkislinskih materialov ipd. "Ta pravila so natančno določena in podobna za večino občutljivih predmetov kulturne dediščine," pojasnjujejo na ministrstvu.

Tržačanu, ki je v nekaj mesecih iz Pokrajinskega arhiva v Kopru odnesel za nekaj škatel gradiva, grozi do pet let zapora. Če ga ne bi zalotili, bi lahko z ukradenim na črnem trgu zaslužil okoli milijon evrov.