Državni zbor čaka odločanje o novem odloku z novim datumom izvedbe referenduma o arhivih, saj je ustavno sodišče odpravilo odlok o referendumu o arhivski noveli.
Poslanka SDS in prvopodpisana pod zahtevo za referendum Eva Irgl je z odločitvijo sodišča zadovoljna in si za nov datum želi 25. maj, v koaliciji pa so bili v odzivih večinoma kritični. Ustavno sodišče je z odpravo odloka DZ naložilo, naj nov odlok z novim datumom izvedbe referenduma sprejme v sedmih dneh po objavi odločbe v uradnem listu.
Spomnilo na odločbo iz leta 1996, po kateri za istočasno glasovanje ni ovir
Ustavni sodniki so soglasno ugotovili, da bi izpeljava referenduma 4. maja, torej konec prvomajskih praznikov, kot je bilo sprva predvideno, otežila učinkovito izvajanje pravice glasovanja na referendumu. V odločbi je sodišče zapisalo, da določitev datuma glasovanja sama po sebi pomeni ureditev načina uresničevanja volilne pravice, pri čemer mora zakonodajalec ravnati razumno oziroma tako, da te pravice ne omejuje. Sodišče je odgovorilo tudi na zatrjevanje DZ, da ni dobro mešati referendumske kampanje in kampanje za evropske volitve, in spomnilo na ustavno odločbo iz leta 1996, po kateri za istočasno glasovanje ni ovir.
Oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma so zahtevali predlagatelji referenduma, vključno s SDS. Menili so namreč, da bi bila izvedba referenduma 4. maja neracionalna in da bi bilo cenejše, če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, 25. maja. To je tudi datum, ki ga bo Irglova zdaj zapisala v predlog odloka, ki ga bo vložila v DZ. Sicer poslanka SDS meni, da je odločitev ustavnega sodišča že druga zaušnica koaliciji in vladi Alenke Bratušek; prva je bila razveljavitev nepremičninskega davka.
Predsednik DZ Janko Veber je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča presodil, da je sodišče z odločbo le "legaliziralo" prejšnje zadržanje odloka. Veber se je zavzel za to, da DZ o novem datumu referenduma najde čim širše soglasje, obudil pa je tudi razmislek o morebitni določitvi referendumskega dne.
Veber: Roki za določitev datuma referenduma začnejo teči znova
Po njegovem mnenju bodo že v petek stekla usklajevanja o novem odloku. Naprej pričakuje pogovore v koaliciji, bo pa po njegovih besedah treba prisluhniti tudi vsem preostalim strankam, da dosežejo dogovor, ki bo sprejemljiv za veliko večino v parlamentu. Veber ni želel ugibati o tem, ali bi referendum lahko bil že 25. maja skupaj z evropskimi volitvami ali na kateri drugi dan. Je pa pojasnil, da začnejo roki za določitev datuma referenduma teči znova.
V koaliciji so bili v odzivih večinoma kritični
V poslanski skupini PS so se, kot so sporočili, "s presenečenjem in zaskrbljenostjo seznanili z odločbo ustavnega sodišča". Kot so zapisali, namreč ne gre namreč za prvi primer, ko je ustavno sodišče po njihovem mnenju preseglo meje svojih pristojnosti in nedopustno prevzelo vlogo zakonodajalca ter kršilo načelo delitve oblasti.
Han: Ustavno sodišče zadnje čase "deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno"
Kritična sta bila tudi prvak SD Igor Lukšič in vodja poslancev stranke Matjaž Han. Sodišče je po njunem mnenju preseglo svojo vlogo, to je varstvo nad ustavno ureditvijo. Han je celo ocenil, da ustavno sodišče zadnje čase "deluje kot stolp v Pisi, ki ga malo vleče na desno".
Po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca pa odločba glede na argument o tem, da ljudje potrebujejo dovolj časa, verjetno "nakazuje na to, da tudi 25. maj ne bi bil pravi datum, ker bi bile motnja evropske volitve". Tudi Lukšič in Han sta sicer menila, da bi bilo boljše, da določijo datum referenduma zunaj evropskih volitev, Han je omenil celo junij ali julij.
Braniselj: Z odločbo smo dobili novo sodno prakso
Vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj z odločbo ustavnega sodišča še ni bil podrobneje seznanjen, kljub temu pa je dejal, da smo z njo dobili novo sodno prakso, ki se je bo treba v prihodnje držati.
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi na ministrstvu za kulturo. Po njihovem mnenju je sodišče potrdilo stališče DZ, da ima pri določanju datuma glasovanja široko polje proste presoje. Zapisali so še, da pričakujejo, da bo DZ določil datum, "ki bo odločanje o prihodnosti ločil od odločanja o preteklosti".
Na temo zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih so govorili tudi na pogovornem večeru, ki ga je v Ljubljani pripravil mestni odbor SDS. Znova so izrazili mnenje, da arhivska novela s predvideno anonimizacijo na prefinjen način zapira arhive.