Ob 50-letnici spremljanja stanja Blejskega jezera še vedno potrebni ukrepi za izboljšanje

Kot je na dogodku, posvečenemu Blejskemu jezeru in spremljanju stanj jezer, povedal direktor Arsa Jože Knez, danes obeležujejo 50-letnico slovenske limnologije, ki se je začela prav na Bledu. Blejsko jezero je bilo namreč v preteklosti v klavrnem stanju in eden od ukrepov je bil vzpostavitev rednega spremljanja stanja jezera.

Pritiski na jezero so še vedno preveliki

Direktorica urada za stanje okolja na Arsu Nataša Sovič je pojasnila, da je bilo Blejsko jezero že v začetku prejšnjega stoletja preobremenjeno s hranili. Glavni razlog je bila pomanjkljiva kanalizacija, ki zaradi razvoja množičnega turizma ni več zadoščala potrebam. Proces evtrofikacije je bil izredno hiter, tudi zaradi majhne naravne pretočnosti in zatišne lege jezera.

"Slovencem nikoli ni bilo vseeno, v kakšnem stanju je Blejsko jezero," je poudarila Sovič. Leta 1954 je bila tako ustanovljena tudi strokovna komisija za sanacijo Blejskega jezera. Ugotovljeno je bilo, da je treba brez odlašanja urediti kanalizacijo, izvirske vode vrniti v jezero in iz jezera odvajati spodnje plasti vode.

Na podlagi predlaganih ukrepov je bil leta 1964 v jezero speljan dovod Radovne, vendar pa se je izkazalo, da to ne bo zadoščalo za sanacijo jezera. V letu 1981 je bila vzpostavljena natega za odvajanje globinske vode. Delna sanacija kanalizacije pa se je začela leta 1987.

"Ukrepi naših predhodnikov za izboljšanje stanja jezera so bili zelo uspešni, ampak niso bili do konca izvedeni. Pritiski na jezero so še vedno preveliki in pred nami so še pomembni izzivi, da bo jezero v vsaj dobrem ekološkem stanju v skladu z evropsko razvrstitvijo," je izpostavil Knez.

Jezero je v zmernem in ne v dobrem stanju

Nataša Atanasova s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je predstavila podatke, da največ hranil v jezero prinesejo pojezerje in povodje rek Mišca ter Radovna. Padavine prispevajo 11 odstotkov, ptice deset, ribogojnica devet, ribolov sedem in kopalci štiri odstotke. Za izboljšanje stanja jezera bi bilo tako treba izvesti kar nekaj ukrepov zlasti za znižanje vnosa hranil v povodju.

Kot je povzela Sovič, je jezero v zmernem in ne v dobrem stanju, ker se v njem preveč odraža človekova aktivnost, ki vpliva na vnos hranil in na prisotnost živalskih in rastlinskih združb, tudi cianobakterij. Da bi se stanje izboljšalo, bi bili potrebni ukrepi in prizadevanja na različnih področjih.

Mežan: Za nekatere ukrepe smo odgovorni na občini, ne pa za vse

Blejski župan Anton Mežan je poudaril, da so za nekatere ukrepe odgovorni na občini, ne pa za vse. Trenutno se občina intenzivno ukvarja z ureditvijo kanalizacije, in sicer z ločitvijo meteornega in fekalnega kanala tik ob jezeru. Drug ukrep je umik prometa od jezerske sklede, zato občina postopoma ukinja parkirna mesta ob jezeru in jih premika na obrobje Bleda. Ključna pa bo izgradnja blejske južne obvoznice.

Marsikaj bi bilo za stanje Blejskega jezera treba storiti tudi v drugih občinah, je prepričan Mežan. Veliko težavo namreč predstavlja kmetijstvo oziroma gnojenje parcel, ki gravitirajo na jezero. Zmanjšala pa se je obremenitev, ki so jo povzročili ribiči, saj se je zmanjšalo število dovolilnic.