Plečnikova pot po Ljubljani

Z družino ali prijatelji se zapeljite s kolesom po sledeh arhitekturne mojstrovine, ki jo je za vedno vtisnil v kulturno dediščino naš najbolj slaven arhitekt Jože Plečnik. Ljubljančan po rodu in srcu (1872–1957) velja za enega najpomembnejših pionirjev sodobne arhitekture na svetu. Vendar svojih mojstrovin ni ustvarjal le v Ljubljani, temveč tudi v Pragi in na Dunaju. Leto 1921 je bilo prelomno: takrat se je mojster Plečnik vrnil iz tujine in začel ustvarjati podobo glavnega mesta, ki se kot svojevrstna urbanistična posebnost uvršča med najpomembnejše celostne umetnine 20. stoletja. Letos Slovenija nominira dela Jožeta Plečnika na Unescov seznam in se tako pridružuje krogu držav, ki med prvimi vlagajo predloge arhitekturne dediščine 20. stoletja.

Mojster Plečnik se predstavi

Rekreacije s spoznavanjem kulture se lahko lotite na dva udobna načina: peš ali s kolesom. Izbira je vaša.

Pot pod noge!

Tako si boste ogledali večino arhitektovih del v središču Ljubljane. Začnite na Kongresnem trgu, pojdite prek Vegove ulice na Trg Francoske revolucije, kjer se ustavite pri poletnem gledališču Križanke. Pot nadaljujte mimo Zoisovega grabna do Rimskega zidu na Mirju, ki je ostanek obzidja antične Emone, ki ga je Plečnik prenovil na svojevrsten način.

Prek Trnovskega mostu nadaljujte do Plečnikovega Trnovskega pristana, kjer malo počivajte in uživajte na obrežju reke Ljubljanice. Levstikov trg s Šentjakobsko cerkvijo vas že čaka, od tu se sprehodite prek Gornjega trga do Grajskega griča in od tam mimo Čevljarskega mosta do slavnega Tromostovja.

Tam vas bodo vonji in živež povabili na Plečnikove tržnice in do Slovenskega turističnega informacijskega centra (STIC), kjer nasproti nje stoji še ena mojstrovina – poslovno-stanovanjski objekt Peglezen.

S kolesom

Na lep dan se z družino ali prijatelji lotimo izleta malo drugače. Pot začnimo na Prešernovem trgu in se zapeljimo do tržnice, kjer so arkade, nadaljujmo do Peglezna na Poljanski 1. Zapeljimo proti Ljubljanici do zapornice, od tam pa se peljimo do Plečnikovih Žal, Navja, Bežigrajskega stadiona, Baragovega semenišča ali Akademskega kolegija za Bežigradom, v katerem so danes Slovensko mladinsko gledališče, Pionirski dom s Festivalno dvorano in študentski dom.

Odrinimo do šišenske cerkve in obrnimo nazaj proti središču do začetka Miklošičeve ceste, kjer se v Plečnikovi mojstrovini nahaja Zavarovalnica Triglav. Na Šubičevi je tudi ostanek arhitektovega dela: Gimnazija J. Plečnika ali vsem bolj znana t. i. Šubička.

Nadaljujte do Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), Križank proti Mirju in čez Trnovski most v Trnovo, kjer stoji Plečnikova rojstna hiša, ki je tudi muzej. Čez Čevljarski most se vrnemo na izhodiščno točko.

Plečnikov opus je mnogo bogatejši, kot je opisano, sega tudi v druge slovenske kraje in druge države. A naj osvetlimo le nekaj najpomembnejših znamenitosti.

Tromostovje - Osrednji kamniti most Tromostovja iz leta 1842 stoji na mestu nekdanjega lesenega, strateško pomembnega srednjeveškega mostu, ki je povezoval dežele severozahodne Evrope z Balkanom oziroma z jugovzhodno Evropo. Med leti 1929 in 1932 je Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva mostova, ki sta namenjena pešcem. Tako je ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost Ljubljane.

Pokrite tržnice - Arhitekt Jože Plečnik je novo tržnico, ki je bila zgrajena med letoma 1940 in 1944, zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki v dveh etažah, ki s svojo ukrivljenostjo sledita njenemu toku. Vodno stran je opremil s polkrožnimi okni, na cestni strani je stavbi tržnic okrasil z dolgima vrstama stebrov. Celoten kompleks, ki odraža renesančnega duha, je pokril s streho iz masivnih betonskih strešnikov. Nekoliko pozneje so se odločili povezati Tržnico s Tromostovjem. Takrat je Plečnik zasnoval ob mostu cvetličarno, ki spominja na antični tempelj, za njo pa je tržnico razširil z dodatnim, odprtim stebriščem, pod katerim so danes stojnice z začimbami in izdelki domače obrti.

Križanke - Plečnik je Križanke, nekdanji samostan nemškega viteškega reda, predelal v današnje prizorišče Ljubljanskega festivala.

NUK - Verjetno največje Plečnikovo delo v Ljubljani je Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK). Zgrajena je kot nepravilen pravokotnik s štirimi štirinadstropnimi trakti. Zunanjost je zgrajena iz opeke, ki jo dopolnjujejo neenakomerni in različno obdelani kamniti kvadri in izbočena okna. Skozi mogočen vhodni portal z vratnicami, ki so oblečene v baker, se odpre pogled in dostop do reprezentančnega stopnišča v prvo nadstropje. Tu je velika čitalnica, ki je visoka štiri nadstropja. V notranjosti stavbe je vrsta lepih arhitekturnih detajlov, delno iz podpeškega apnenca ter iz brona in lesa. Stranski vhod ob Gosposki ulici krasi mogočen kip Mojzesa, ki je delo kiparja Lojzeta Dolinarja.

Vhodni portal Plečnikovih Žal - Po Plečnikovih načrtih je zgrajen mogočen slavoločni vhod, molilnica in 14 mrliških vežic, poimenovanih po župnijskih zavetnikih in svetnikih. Vhod, ki ima elemente antike, daje občutek miru in tišine. Na vrhu vhoda je kip Kristusa na zunanji in kip Marije na notranji strani stebriščnega portala, delo Boža Pengova.

Centralni stadion v Ljubljani - Po Plečnikovih načrtih so parcelo obzidali z opečnim zidom, ki ima na vzhodni strani odprto stebriščno lopo. Za evharistični kongres leta 1935 so dozidali odprto tribuno. Streho, ki jo podpirajo mogočni stebri, krasi balustrada.

Zapornica na Ljubljanici - Leta 1939 je Plečnik za potrebe vzdrževanja stalnega vodostaja reke Ljubljanice izdelal načrt za zidavo rečne zapornice.