Torek, 12. 11. 2013, 22.56
8 let, 7 mesecev
V NUK je knjižnično gradivo kradel varnostnik
Kriminalisti so včeraj pojasnili, da je ta od konca leta 2011 do marca 2012 odtujil dragocene dokumente, vredne milijon evrov.
Ob dejstvu, da so se tatvine dogajale kar nekaj mesecev, preden so uslužbenci pokrajinskega arhiva storilca zalotili, se postavlja vprašanje, kako so v Sloveniji sploh zaščitene dragocenosti, kot so arhivski dokumenti, dragocene knjige ali umetnine, ki jih hranijo knjižnice, galerije in muzeji.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, je bilo s posnetkov varnostnih kamer razvidno, da je gospod iz Trsta (kriminalisti so ga v ponedeljek kazensko ovadili) v arhiv prvič prišel leta 2009, dokumente pa je odtujeval od konca leta 2011 do takrat, ko so ga zalotili in ga prijavili kriminalistom.
Po podatkih uslužbencev arhiva je bilo v hišni preiskavi pri domnevnem storilcu zaplenjenega za štiri ali pet škatel arhivskega gradiva. "Gradivo je odnašal tako, da je posamične dokumente vložil med svoje zapiske." To pomeni, da 66-letni Tržačan iz arhiva ni odnašal celotnih spisov ali škatel, ob čemer bi ga uslužbenci najverjetneje veliko prej zalotili.
Podobno je v knjižnicah, kjer zaščiti dragocenega knjižničnega gradiva posvečajo posebno pozornost.
V Narodni in univerzitetni knjižnici večino dragocenega gradiva hranijo v skladiščih, kamor uporabniki ne morejo vstopati, prav tako je vstop v skladišča omejen tudi zaposlenim v knjižnici.
"Najdragocenejše gradivo hranijo v posebnem trezorju, do katerega ima dostop samo nekaj pooblaščenih strokovnih delavcev knjižnice. Posamezne enote knjižničnega gradiva nimajo varoval, saj prostega dostopa do gradiva v NUK skorajda ni, skladiščni prostori pa so varovani z alarmnim sistemom."
Po zagotovilih ministrstva je sistem varovanja v NUK zdaj izpopolnjen tako, da kraja iz skladišča ni več mogoča, čitalnica je pod stalnim videonadzorom, v NUK pa izvajajo tudi številne druge ukrepe, ki preprečujejo krajo dragocenih knjižničnih del.
Večino gradiva, ki je izšlo po letu 1850, lahko uporabniki pregledujejo tudi v čitalnicah drugih posebnih zbirk ali v Veliki čitalnici Narodne in univerzitetne knjižnice. Če želijo, jim lahko v knjižnici dele gradiva tudi reproducirajo.
Na ministrstvu pravijo, da drugih primerov kraj dragocenega gradiva v knjižnicah do zdaj k sreči ni bilo.
Za hrambo in zaščito knjig bibliotekarji upoštevajo zelo stroga pravila, pozorni so na temperaturo, stopnjo vlažnosti v prostoru, škatle, v katerih so spravljene, so iz brezkislinskih materialov ipd. "Ta pravila so natančno določena in podobna za večino občutljivih predmetov kulturne dediščine," pojasnjujejo na ministrstvu.
Tržačanu, ki je v nekaj mesecih iz Pokrajinskega arhiva v Kopru odnesel za nekaj škatel gradiva, grozi do pet let zapora. Če ga ne bi zalotili, bi lahko z ukradenim na črnem trgu zaslužil okoli milijon evrov.