V NLB ena pravila za navadne državljane in druga za posvečene kadre

Z vezavo 130 tisoč evrov za 13 mesecev je Motazed po informacijah Dnevnikovih novinarjev Matjaža Polaniča in Vesne Vuković dobil 3,8-odstotno letno obrestno mero, ki pa v tistem času ni veljala za navadne komitente.

Kakšne obresti imata Brodnjak in Medja? Maja lani je najvišja dopustna obrestna mera v NLB znašala 3,55 odstotka. Toda za Motazeda so naredili izjemo in uporabili še aprilsko, torej višjo obrestno mero, ki mu je prinesla vsega nekaj več kot 300 evrov več obresti. To je manj, kot znaša njegova enodnevna bruto plača. Samo lani je namreč prejel 157.600 evrov bruto.

To sta morala Motazedu po navedbah Dnevnikovih virov s posebnim sklepom odobriti celo predsednik in član uprave NLB Janko Medja in Blaž Brodnjak. Aprila lani sta pri NLB višje zneske položila tudi Brodnjak in Medja. Po kakšni obrestni meri, v NLB niso želeli pojasniti.

V NLB pravijo, da imajo pregledno urejeno politiko odobravanja posojil "Obrestne mere za depozite dajemo v okviru pooblastil in navodil, kot veljajo za vse stranke, zato o tem ni treba obveščati nadzornega sveta," so povedali. A pri tem je treba opozoriti, da člani uprave NLB zagotovo ne potrjujejo obrestnih mer za depozite komitentov, če ti sredstva pri banki vežejo po običajnih komercialnih pogojih.

Zakaj sta ob poudarjanju visokih etičnih standardov odločitev o odobritvi višje obrestne mere na depozit kolegu sprejela Medja in Brodnjak, ne nadzorni svet, ostaja nepojasnjeno. V NLB sicer trdijo, da imajo pregledno urejeno politiko odobravanja posojil in sklepanja depozitov z zaposlenimi. Kako natančno, niso pojasnili. Na Dnevnikova vprašanja predsednik nadzornega sveta NLB Gorazd Podbevšek ni odgovoril.