V Ivančni Gorici in Grosupljem zasadili sončno prihodnost

Ivančna Gorica – rojstni kraj kranjske sivke z močnim sporočilom

V Ivančni Gorici so sončnice sejali pri novem nadvozu čez železniško progo. Dogodek je povezal številne deležnike: predstavnike Slovenskih železnic in Občine Ivančna Gorica, čebelarje Čebelarskega društva Stična in ČD Krka-Zagradec, učence Osnovne šole Stična, ki v okviru šolskega krožka spoznavajo pomen čebel, ter Zavod Prijetno domače z maskoto Višnjo iz Hiše kranjske čebele.

Foto: Gašper Stopar/Občina Ivančna Gorica.

Župan Dušan Strnad je poudaril simboliko praznika: "Danes (20. 5. 2025, op. p.) obeležujemo svetovni dan čebel – največji praznik čebelarjev, čebelarstva in tudi okolja. Občina Ivančna Gorica, rojstni kraj kranjske sivke – edine vrste čebele, ki jo čebelarji pri nas lahko gojijo –, se je aktivnostim pridružila že pred leti. Že ob uvedbi svetovnega dneva čebel smo bili zraven in vsa ta leta aktivno sodelujemo pri izvedbi, promociji ter spodbujanju čebelarstva in skrbi za okolje."

Poudaril je tudi dolgoročni pomen takega delovanja: "Vesel sem, da vsako leto na tem področju naredimo več – bolje skrbimo za čebele, za naravo in tudi za ljudi. Današnja akcija, ki poteka na pobudo Slovenskih železnic, potrjuje, da duh čebelarstva pri nas živi. Z veseljem smo se odzvali povabilu, sodelovali z dobro voljo in zavedanjem, da bo ta nasad sončnic dober zgled za druge."

Sporočilo projekta Sejemo sončno prihodnost ni le vizualno privlačno – ima tudi jasen okoljski in izobraževalni namen. "Že vrsto let ljudi spodbujamo k sajenju medovitih rastlin – če vsak od nas vsako leto posadi le eno, bo to že velik prispevek. Ne samo za okolje, temveč tudi za naše zavedanje, kako pomembna je čebela v našem življenju."

Zelo pomembno vlogo imajo pri tem mlajše generacije. "Pomembno je, da starejši prenašamo znanje in zavest o pomenu čebel na mlajše rodove. Mladi, ki bodo prevzeli odgovornost za družbo, morajo biti vzor in imeti znanje. Naši čebelarji in vsi, ki delamo v občini, si prizadevamo, da to sporočilo živi."

Vesel je, da se v to vključujejo tudi šole: "Naše osnovne šole imajo učne čebelnjake, tudi tisti učenci, ki ne sodelujejo neposredno v čebelarskih krožkih, se prek drugih aktivnosti veliko naučijo. Zgled je pomemben."

Dušan Strnad, župan Ivančne Gorice Foto: Gašper Stopar/Občina Ivančna Gorica.

Premiki z mislijo na prihodnost

Občina Ivančna Gorica je po površini ena največjih v Sloveniji, s 134 naselji, 12 krajevnimi skupnostmi in več kot 400 kilometri cest. Župan je opozoril na izzive podeželske razpršenosti in prometne odvisnosti od avtomobila: "Žal smo se v zadnjem času preveč navadili, da se z avtomobilom peljemo tudi do soseda." Občina zato aktivno spodbuja trajnostno mobilnost: "Z našo prometno strategijo in vlaganji v infrastrukturo gradimo pogoje za to, da bodo ljudje lahko uporabili kolo ali šli peš. V središču Ivančne Gorice gradimo večja parkirišča, da bodo lahko oddaljeni prebivalci pustili avto tukaj in se z vlakom ali avtobusom peljali naprej – na primer v Novo mesto ali Ljubljano." Poleg spodbujanja skupnih prevozov in izvajanja projekta Prostofer za tiste, ki sami ne morejo poskrbeti za prevoz, občina gradi tudi na trajnostni kulturi: "Vsak, ki pride v Ivančno Gorico – bodisi z vlakom bodisi na prireditve –, bo lahko občutil našo povezanost z naravo. Upam, da bo ta nasad sončnic krasil pogled vse poletje in v ljudeh vzbudil upanje za boljšo prihodnost. Jeseni pa si obetamo bogat pridelek in več takšnih polj tudi v prihodnjih letih."

Posebej ga veseli, da trajnostne vrednote že sprejema tudi mladi rod: "Tudi moji otroci svoje otroke že navajajo na trajnostna prevozna sredstva. Prejšnji teden so se z vlakom odpravili na izlet – njihovo navdušenje mi daje upanje, da bo mladi rod javni prevoz uporabljal tudi za pot v Ljubljano."

Pogled usmerja v prihodnost: "Seveda pa nas čaka še nekaj izzivov – med njimi drugi tir, ki je že v načrtih. Z njim bomo omogočili še lažjo in hitrejšo povezavo naše občine s prestolnico."

Sončnice kot poznoletna paša in simbol spoštovanja čebel

Poseben poudarek dogodku v Ivančni Gorici so dali tudi lokalni čebelarji, med njimi člani Čebelarskega društva Stična in ČD Krka-Zagradec, ki že vrsto let aktivno sodelujejo pri spodbujanju sajenja medovitih rastlin, izobraževanju mladih in ozaveščanju javnosti o vlogi čebel.

Predsednik ČD Stična Anton Kastelic je v svojem nagovoru posebej izpostavil pomen pobude Slovenskih železnic, ki so s projektom Sejemo sončno prihodnost prispevale nekaj dragocenega tudi za njihovo lokalno skupnost: "To, kar so naredile Slovenske železnice, je plemenito dejanje – s tem, ko so prispevale nekaj tudi v naš konec, so dolgoročno poskrbele, da bodo imele čebele od tega koristi. Na našem območju sončnic doslej ni bilo prav veliko, čebel pa je ogromno. Zato bo ta nova paša, posebej v jesenskem času, ko drugod že skoraj vse neha cveteti, izjemno pomembna."

Predsednik ČD Stična Anton Kastelic (prvi z desne) Foto: Gašper Stopar/Občina Ivančna Gorica.

Poudaril je, da je prav jesenski čas tisti, ko čebele potrebujejo dodatne vire hrane za uspešno prezimovanje – in ravno sončnice bodo lahko prispevale k temu cilju. "Vsak tak dogodek je za nas čebelarje nekaj posebnega. V naši občini se v zadnjih letih veliko dogaja na področju čebelarstva. Vedno smo sadili medovite rastline in drevesa okoli učnih čebelnjakov, zdaj pa bomo posejali tudi medovito njivo – kar je za nas res nekaj izjemnega. Gre za plemenito dejanje, ki bo dolgoročno zagotovo pozitivno vplivalo na čebele in čebelarstvo na tem območju," je dejal Kastelic.

Po njegovih besedah je tudi Slovenija kot celota v zadnjih letih postala ena od vodilnih držav v Evropi na področju čebelarstva. "Bili smo pobudniki svetovnega dneva čebel, Čebelarska zveza Slovenije si resnično prizadeva za promocijo čebelarstva na vseh ravneh. Ustanovljena je bila celo Evropska čebelarska zveza, katere predsednik je naš Boštjan Noč. Na državni ravni se dela zelo veliko – skorajda največ, kar se v tem trenutku lahko naredi za zaščito čebel, čebelarstva in tudi vseh drugih opraševalcev, kot so čmrlji in divje čebele."

A poleg velikih sistemskih korakov je po njegovem mnenju pomembna tudi vsakodnevna odgovornost posameznikov. "Vsak od nas lahko prispeva – recimo s tem, da ne kosimo svojih vrtov vsak teden. Če pustimo, da kje zacveti kakšna roža, bodo čebele imele vir cvetnega prahu in medičine. Mladi v čebelarskih krožkih so pogosto tisti, ki nato doma opozorijo starše: 'Ne hitite s košnjo – pustite, da zacveti.' In prav je tako."

Kastelic je ob tej priložnosti tudi povabil: "V septembru, ko bodo sončnice zacvetele, se znova srečamo tukaj. Občudovali bomo rumeno njivo, polno čebel – to je nekaj posebnega. Sam, ko se peljem mimo sončnic, se skoraj vedno ustavim."

Slovenske železnice: Povezujemo ljudi, ideje in kraje

Pomemben del zgodbe Sejemo sončno prihodnost nosijo tudi Slovenske železnice, pobudniki projekta, ki so vanj vključili deset občin z različnih koncev Slovenije. Kot je poudarila Tanja Rotovnik, predstavnica podjetja, projekt presega le simbolno sajenje – gre za konkretno zgodbo o povezovanju, trajnosti in odgovornosti.

"Vesela sem, da ima sončnica toliko različnih delov – listov, cvetov, stebla –, o katerih bi lahko dolgo govorili. A pri tej naši komunikacijski zgodbi, ki jo želimo graditi skupaj z lokalnimi skupnostmi, želimo izpostaviti tri ključne vrednote: trajnostni razvoj, družbeno odgovornost in povezovanje," je povedala.

Foto: Gašper Stopar/Občina Ivančna Gorica.

Po njenem mnenju lahko samo z medsebojnim sodelovanjem nastajajo resnično velike zgodbe – tudi na področju mobilnosti. "Tudi vlak potrebuje podporno mikromobilnost, da lahko zares zaživi. Veseli me, da nam s Slovenskimi železnicami vsako leto uspe pripeljati vse več potnikov na trajnosten način. In to je tudi naša zaveza – naša družbena odgovornost za prihodnost."

Kot je povedala, so projekt pred dvema letoma simbolično začeli v sodelovanju z Občino Grosuplje. Pozitivni odzivi so jih spodbudili k širjenju pobude še v druge kraje: "Odločili smo se, da vse te vrednote povezovanja razširimo še naprej – z namenom, da še bolj povežemo kraje, predvsem tiste ob železniških progah, ki so vredni obiska. Tako smo izbrali deset občin z različnih območij Slovenije, ki so se lahko najhitreje odzvale z lokacijo za setev sončnic."

"Verjamemo, da dobre zgodbe živijo – in želimo si, da bi tudi ta zgodba z vrednotami trajnosti in povezovanja živela naprej. Zato vas vabimo: potujte z vlaki in občudujte lepote narave. Ne le sončnic, ki bodo zagotovo polepšale pogled na pokrajino, temveč tudi številne druge naravne in arhitekturne znamenitosti, ki jih lahko opazujete skozi okna vlaka," je dejala sogovornica.

Dodatna prednost? Slovenski vlaki vozijo s stoodstotno obnovljivo energijo, kar pomeni skoraj ničelne emisije CO₂. "Vožnja je sproščujoča in okolju prijazna – zato so te poti še toliko bolj vabljive," je sklenila.

Grosuplje – prva občina v projektu, kjer sončnice povezujejo skupnost

Nazadnje so simbolno dejanje setve sončnic opravili še v občini Grosuplje, ki se je kot prva pridružila pobudi Slovenskih železnic. Dogodek ob železniški postaji je odprl župan Peter Verlič v družbi otrok iz vrtca Kekec, predstavnikov železnic ter drugih sodelujočih. Pristno vzdušje je odsevalo povezovalni duh, ki ga projekt postavlja v središče.

Župan Verlič je z zadovoljstvom pozdravil dejstvo, da se ideja o sončničnih poljih širi naprej: "Zelo sem vesel, da se je ideja prijela. Opazili smo travnik, ki je kar klical po tem, da z njim nekaj naredimo – in odločili smo se za sončnice. So lepe, sončne rastline, ki se obračajo proti soncu in naravno simbolizirajo čist, zelen življenjski prostor."

Posebno dodano vrednost je Grosuplje našlo tudi v lokaciji – tik ob železniški progi: "Ko je mimo pripeljal vlak in ponujal pogled na sončnice, so tudi pri Slovenskih železnicah takoj prepoznali potencial. Tako se danes ta naša ideja o sončnicah širi po vsej Sloveniji – in tega sem res vesel."

Foto: Siol.net

Zgodba o sončnicah pa se tu ne konča – po Verličevih besedah gre za začetek širšega premika v razmišljanju: "Z rastjo sončnic raste tudi zavest o pomembnosti čim bolj zelenega življenja. Občina Grosuplje se na tem področju zelo trudi – predvsem pri trajnostni mobilnosti. Povezani smo z mestnim avtobusnim sistemom v Ljubljani, z železnico in res si želimo, da bi v prihodnje čim več ljudi uporabljalo javne prevoze."

Veliko upanje polagajo tudi v načrtovani drugi tir med Ljubljano, Grosupljem in Ivančno Gorico: "Ko bo dvotirna povezava zgrajena, bomo idejo hitrih povezav lahko v celoti uresničili: iz Grosupljega do Ljubljane in nazaj v samo 15 minutah. Če bodo vlaki vozili na vsakih 15 minut, se bomo res lahko vprašali, ali se izplača vsak dan stati v gneči na avtocesti in iskati parkirni prostor – ali pa preprosto parkirati v naši brezplačni garažni hiši in se udobno peljati z vlakom ali avtobusom."

Otroci so bili osrednji del grosupeljskega dogodka, kar ni naključje: "Oni so prihodnost – in oni bodo tlakovci poti za razvoj naše občine in mesta. Ko sem jih vprašal, ali so se že peljali z vlakom, jih je kar veliko odgovorilo pritrdilno. Sončnice so poleg vsega tudi medovita rastlina – čebele jih obožujejo, prav tako otroci. In tako prek njih otroci že zgodaj vzpostavijo stik z naravo."

Verlič je dogodek sklenil z vabilom: "Dobrodošli v občini Grosuplje – z zeleno barvo v grbu in zastavi. Peljite se mimo – še bolje, zapeljite se z vlakom – in videli boste, kako lepo nam uspevajo sončnice."

Občina Grosuplje: sončnično polje v Grosupljem (leto 2023) Foto: Občina Grosuplje