V četrtek potrdili 238 novih okužb #video

V šolskem sindikatu Sviz opozarjajo, da je vlada iz predloga petega protikoronskega paketa črtala med socialnimi partnerji že usklajeno določbo, da bo država zaščitne maske financirala tudi za učence, dijake in študente. Poslance zato pozivajo, naj zakon v DZ z dopolnili spremenijo tako, kot je bilo dogovorjeno s sindikati.

Kot pravijo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), je vlada s socialnimi partnerji že usklajeno določbo predloga zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 spremenila tako, da bo financirala zaščitne maske le za izvajalce vzgojno-izobraževalnega procesa, torej učitelje, profesorje in druge zaposlene, ne pa tudi za učence, dijake in študente. To pa je za sindikat nesprejemljivo.

Na pogajanjih socialnih partnerjev so se vsi strinjali, da je strošek nakupa smiseln ukrep

Kot so zapisali, so se na pogajanjih socialnih partnerjev o petem protikoronskem paketu vsi strinjali, da je strošek nakupa zaščitnih mask za vse smiseln ukrep za preprečevanje okužb, še posebej v primeru ekonomsko šibkejših družin. Predlog je po njihovih navedbah izrecno podprlo tudi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, zato Sviz ministrico Simono Kustec sprašuje, zakaj črtanju zagotavljanja sredstev za zaščitne maske za vse ob sprejemanju predloga zakona na seji vlade ni nasprotovala.

Vse poslanske skupine pozivajo, naj z dopolnili v zakon vrnejo med socialnimi partnerji usklajeno besedilo. Tudi starše, dijake in študente pozivajo, naj javno podprejo njihovo zahtevo.

Foto: Getty Images

Na ministrstvu na očitke sindikata ne odgovarjajo konkretno. V odzivu so zapisali le, da za vse institucije s področja vzgoje in izobraževanja veljajo epidemiološke smernice, ki jih je za posamezno področje ob začetku šolskega in študijskega leta pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), vlada pa lahko s posebnim, časovno omejenim odlokom, te smernice, glede na širšo trenutno epidemiološko sliko v državi in na podlagi ocene stroke, prilagodi aktualnemu stanju razvoja covida-19.

Kot pravijo, so v predlog zakona, ki ga je vlada v DZ poslala v četrtek, vključili veliko ukrepov za področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti, med drugim tudi določbo, da država zagotavlja financiranje zaščitne opreme in dezinfekcije prostorov za izvajalce storitev na področju vzgoje in izobraževanja ter znanosti.

Število okužb med vrtčevskimi otroki, šolarji in zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju v zadnjem tednu rahlo upada glede na sredino septembra, kažejo podatki ministrstva za izobraževanje. Zato so napovedali, da bo pouk še naprej potekal po zelenem B modelu. Največ, 176 okuženih, so beležili 17. septembra, na prvi dan oktobra pa jih je bilo 136.

Po prvem mesecu pouka podatki kažejo, da je na današnji dan z novim koronavirusom okuženih 0,03 odstotka vseh otrok, učencev, dijakov in zaposlenih v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, v karanteni pa jih je 0,36 odstotka, so navedli na ministrstvu.

Glede na razmeroma ugodne epidemiološke podatke se bodo tako vsi učenci in dijaki še naprej izobraževali v šolah oziroma v zavodih, torej po modelu B.

Foto: Getty Images

Največ okužb med otroki in zaposlenimi zabeležili 16. in 28. septembra

Podatki za september, ki jih je objavilo ministrstvo, kažejo, da so v minulem mesecu največ okužb v enem dnevu med otroki in zaposlenimi skupaj zabeležili 16. in 28. septembra, in sicer po 20 novih okužb. Število novo potrjenih okužb med učenci osnovnih šol upada od 25. septembra, ko so jih potrdili sedem. Na prvi oktobrski dan so na novo potrdili eno okužbo pri osnovnošolcu. V srednjih šolah pa so največ novih okužb na en dan doslej potrdili v ponedeljek, in sicer šest. Sporadične pa so bile okužbe otrok v predšolski vzgoji. Nazadnje so eno okužbo potrdili v sredo.

Med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju so največ okužb na en dan, in sicer deset, potrdili 7. septembra, šlo je za okužbe med zaposlenimi v osnovnih šolah. Zadnji dan septembra so potrdili dve okužbi med zaposlenimi v osnovnih šolah in tri med zaposlenimi v srednjih šolah. Na prvi oktobrski dan pa novih okužb niso zabeležili.

V četrtek je bilo po podatkih ministrstva za izobraževanje aktivno okuženih 24 srednješolcev, 40 osnovnošolcev in štirje vrtčevski otroci. Med zaposlenimi v vzgoji in izobraževanju je bilo na prvi oktobrski dan aktivno okuženih 16 srednješolskih učiteljev, 39 osnovnošolskih učiteljev ter 12 zaposlenih v predšolski vzgoji.

Število oddelkov v karanteni pada od 17. septembra

Podatki o številu oddelkov, ki jim je bila odrejena karantena, kažejo, da je bilo septembra v karanteni največ oddelkov osnovnih šol. Največ, kar 60 jih je bilo v karanteni 17. septembra, dan prej in dan kasneje pa 58. V srednjih šolah je bilo največ oddelkov v karanteni 18. septembra, in sicer 47, od tedaj pa število srednješolskih oddelkov v karanteni upada. Na prvi oktobrski dan je bilo v osnovnih šolah v karanteni 20 oddelkov, v srednjih šolah pa 16 oddelkov.

Število oddelkov v karanteni sicer pada vse od 17. septembra, še kažejo podatki ministrstva.

Upada tudi število ustanov, kjer potek poteka na daljavo

Od sredine septembra upada tudi število šol in zavodov, v katerih pouk poteka na daljavo, kažejo podatki, ki jih je objavilo ministrstvo. Največ, in sicer 32, jih je bilo 19. septembra. V četrtek, na prvi oktobrski dan, je pouk na daljavo potekal v 15 osnovnih šolah in 12 srednjih šolah.

V Sloveniji je bilo po podatkih ministrstva 1. septembra 190.990 otrok vključenih v osnovno šolo in 73.900 dijakov. V državi deluje 455 matičnih osnovnih šol in 316 podružničnih šol, poleg teh pa tudi 114 srednjih šol, so po pisanju STA še navedli na ministrstvu.

Strokovna direktorica infekcijske klinike UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je ob robu sestanka med vodstvi UKC in izolske bolnišnice v izjavi za medije poudarila, da na kliniki kljub rasti števila bolnikov s covidom-19 trenutno obvladujejo razmere. Na vprašanje, kaj je vzrok naraščanja števila okužba, pa po njenih besedah ni natančnega odgovora.

"Trend rasti števila okuženih se nadaljuje. Težko je reči, ali je to posledica neučinkovitosti ukrepov ali njihovega neupoštevanja. Morda pa je razlog v tem, da je okuženo večje število mlajših ljudi, ki jih v bolnišnici ne zaznamo," je danes pojasnila Lejko Zupančeva. Ankete po njenih besedah kažejo, da naj bi ljudje upoštevali nošnjo zaščitnih mask, ne ve pa se, koliko je še vedno večjih zasebnih druženj, kjer tega ne upoštevajo, piše STA.

Hitreje se širi v družinah in na delovnih mestih

Poudarila je, da se v zadnjem času novi koronavirus hitreje širi v družinah in na delovnih mestih, in to ne samo v zdravstvu. Večje število okuženih med zdravstvenim kadrom je po besedah Lejko Zupančeve tudi posledica tega, da so v zdravstvu bistveno pogosteje testirani kot v drugih službah. Glede merjenja telesne temperature v podjetjih, pa je dodala, da je to smiselno le v primeru, "če je korektno izvedeno".

Foto: STA ,

"Morebiti je še največ koristi s psihološkega vidika, kajti če imaš vročino, ne boš šel v službo, ker veš, da te bo lahko nekdo odkril. Nikakor pa takšen ukrep ne more preprečiti vnosa okužb v podjetja. Najbolj je pomembno, da so ljudje ozaveščeni in da stvari vzamejo resno," je opozorila. Pri tem je spomnila tudi na problem stigmatizacije obolelih za covidom-19.

"Nekateri se zaradi tega bojijo povedati, da so zboleli. Predvsem gre za problem stigmatizacije kužnega človeka, ki se vleče čez vso človeško zgodovino," je dejala. Glede naraščanja števila okužb med varovanci domov za starejše, pa je ocenila, da bo vselej dovolj postelj za varovance domov, ki bodo potrebovali hospitalizacijo, manj pa je prepričana, da bo dovolj postelj za vse varovance, ki bodo imeli simptome in težave.

UKC Ljubljana in izolska bolnišnica z roko v roki pri obvladovanju epidemije

Vodstvi Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana in izolske bolnišnice sta sicer na današnjem sestanku dorekli način vzajemne pomoči pri obvladovanju epidemije covida-19. UKC bo priskočil na pomoč s sprejemom morebitnih okuženih z izolskega območja, ki bi potrebovali hospitalizacijo, izolska stran pa bo UKC pomagala z zdravstvenim kadrom, zlasti z medicinskimi sestrami.

Generalni direktor UKC Janez Poklukar je po sestanku v izjavi za medije pojasnil, da so se zaenkrat dogovorili o pomoči od pet do deset medicinskih sester iz izolske bolnišnice, če bi jih v UKC potrebovali. Lahko pa bi kadrovsko pomoč po potrebi še okrepili, še poroča STA.