Petek, 6. 6. 2025, 16.11
11 ur, 39 minut
V Anhovem še naprej sežigajo odpadke po starem. Kako je to mogoče?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,22
Če se jim ne bo mudilo, bi lahko v Anhovem odpadke po starih, manj strogih predpisih (so)sežigali celo do leta 2030.
7. marca lani je državni zbor z dvotretjinsko večino potrdil novelo zakona o varstvu okolja, ki je zaostrila stroge pogoje o izpustih pri sosežigu odpadkov – postopku v uporabi v nekdanji cementarni Salonit Anhovo, danes Alpacem Cementu, ki je ob sprejetju zakona napovedoval skorajšnje zaprtje cementarne. A kljub sprejeti noveli v Anhovem donosen sosežig odpadkov poteka po starem, lani pa je družba ustvarila skoraj 25 milijonov evrov dobička. Preverili smo, kaj se dogaja, in ugotovili, da bi lahko v Alpacem Cementu odpadke po manj strogih pogojih sežigali celo do leta 2030.
Vlada bi morala šest mesecev po potrditvi novele zakona o varstvu okolja, ki so jo v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha v zakonodajni postopek vložili v društvu Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitutu 8. marec, popraviti uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig odpadkov. Čeprav je zakonski rok za sprejem popravljene uredbe pretekel že pred več kot pol leta, tega ključnega podzakonskega akta še ni na vidiku.
Avgusta lani so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo sicer pripravili osnutek uredbe in ga poslali v javno obravnavo, a so se po njenem zaključku odločili, da namesto predloga pripravijo nov osnutek uredbe, v kateri bi, kot pravijo, v največji meri prisluhnili "pripombam, ki so bile dane v času prve javne obravnave".
Namesto predloga so šli v nov krog usklajevanj
S predstavniki občine, Alpacem Cementa in nevladnimi organizacijami so v tem času opravili tudi več usklajevalnih sestankov, ki so pripeljali do drugega osnutka uredbe. Ta je bil v javni obravnavi med 16. majem in 2. junijem. Na vprašanje, kdaj bi lahko dokončen predlog uredbe sprejela vlada, na ministrstvu odgovarjajo, da si želijo, da bi se to zgodilo "v najkrajšem možnem času".
Ob tem se zastavlja vprašanje, ali so na ministrstvu popustili pod pritiski kapitala in so v drugem poskusu pripravili osnutek uredbe z milejšimi pogoji za sosežig odpadkov. Na ministrstvu zagotavljajo, da so sicer prisluhnili pripombam Alpacem Cementa, a da so upoštevali stroge pogoje, ki jih je za industrijske emisije določila novela zakona o varstvu okolja.
Kljub temu na ministrstvu ocenjujejo, da bo lahko Alpacem Cement nadaljeval "proizvodnjo cementa, če bo napravo nadgradil tako, da bodo emisije ustrezale mejnim vrednostim iz predlaganega predpisa".
Zakon je še vedno mrtva črka na papirju
V društvu Eko Anhovo so razočarani, da vlada več kot eno leto po spremembi zakona o varstvu okolja še vedno ni sprejela podzakonskih aktov, ki bi podrobneje urejali sosežig odpadkov v cementarni, in s tem dovolila, da je zakon postal mrtva črka na papirju. Ne glede na to pa ocenjujejo, da je zadnji osnutek uredbe korak v pravo smer, saj so upoštevali pripombe in predloge, dane na več sestankih z občino Kanal ob Soči.
V podjetju Alpacem Cement pravijo, da bodo v posodobitev cementarne v Anhovem vložili več deset milijonov evrov.
Kaže, da so se z zadnjim osnutkom uredbe sprijaznili tudi v družbi Alpacem Cement. Če so še med javno razpravo prvega osnutka opozarjali, da na svetu še ni na voljo tako napredne tehnologije, ki bi zadostila novim pravilom, in da je zato ogroženih 900 delovnih mest, 108 milijonov evrov dodane vrednosti in 21 milijonov evrov davkov in prispevkov, danes menijo drugače.
"Uredba, ki je trenutno v javni obravnavi, Alpacem Cementu prav tako prinaša najstrožje okoljske standarde v cementni industriji, a hkrati omogoča izvedljivo pot do skladnosti z novo zakonodajo. Da bi v celoti izpolnili zahteve predloga uredbe, bo Alpacem Cement moral izvesti obsežen investicijski program v vrednosti več desetih milijonov evrov," so nam odgovorili na vprašanje o prihodnosti proizvodnje v Anhovem.
V Alpacem Cementu zdaj govorijo o svetli prihodnosti
Ta naj bi bila, tako je videti, celo svetla, saj bi po opravljenem investicijskem programu, za katerega bodo po sprejetju uredbe morali pridobiti tudi ustrezna dovoljenja, cementarna delovala po najstrožjih standardih v cementni industriji. "Tako bi bilo Alpacem Cementu omogočeno nadaljnje delovanje v Sloveniji, lahko bi še naprej oskrbovali svoje stranke ter zagotavljali delovna mesta. To novo predlagano uredbo, pridobitev dovoljenj in izvedbo investicijskega programa vidimo kot priložnost za cementarno, da se uvrsti med cementarne z najnižjim okoljskim vplivom v Evropi," zagotavljajo v podjetju, ki si ga s 75 odstotki lasti avstrijski Wietersdorfer Alpacem, četrtinski delež pa ima italijanski Buzzi.
Vzporedno z uredbo o sežigalnicah odpadkov in napravah za sosežig okoljsko ministrstvo pripravlja tudi pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, ki je del tega zakonodajnega paketa. Po sprejetju teh dveh podzakonskih aktov bodo morali v Alpacem Cementu za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja zaprositi v štirih mesecih, ko bodo to dovoljenje dobili, pa imajo po zakonu kar štiri leta časa, da temu prilagodijo še obratovanje. Če se jim ne bo mudilo, bi lahko torej v Anhovem odpadke po starih, manj strogih predpisih (so)sežigali celo do leta 2030.
Družba Alpacem Cement je lani ustvarila 142,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot predlani. Čisti dobiček je bil s 24,7 milijona evrov za okoli 20 odstotkov nižji. Podjetje ima na račun dobrih poslovnih rezultatov iz preteklih let tudi približno 68,5 milijona evrov bilančnega dobička, malenkost več kot 20 milijonov ga bodo namenili za dividende lastnikom.
Ob proizvodnji cementa je ena dobičkonosnejših dejavnosti tudi sosežig odpadkov, ki ne le predstavljajo gorivo za cementarno, temveč jim stranke za njihov sežig tudi dobro plačajo. Znano je, da so v Anhovem sežigali tudi gorivo iz mešanih komunalnih odpadkov Ljubljane in okoliških občin, ki se zbirajo in sortirajo v regijskem centru na Barju. Te odpadke je v Anhovo vozila družba Kostak, za njihov sežig pa so ji že leta 2017 plačevali 113 evrov na tono. Samo v ljubljanskem regijskem centru po sortiranju in predelavi letno ostane sto tisoč ton odpadkov, ki so primerni za sežig.
