Četrtek, 15. 4. 2021, 10.45
3 leta, 6 mesecev
Ustavno sodišče: zakon o investicijah v vojsko ni neustaven
Ustavno sodišče je s petimi glasovi za in štirimi proti odločilo, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski, katerega ustavno presojo je zahteval koordinator Levice Luka Mesec, ni v neskladju z ustavo. Ustavno sodišče je odločilo tudi, da je DZ s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o tem zakonu.
DZ je zakon, ki do leta 2026 predvideva skupaj za 780 milijonov evrov vojaških naložb, sprejel v drugi polovici novembra. Večji del sredstev bo šel za oblikovanje srednje bataljonske bojne skupine z nakupi oklepnih vozil.
Minister za obrambo Matej Tonin je odločitev ustavnega sodišča na Twitterju komentiral tako:
Hvala vsem pripadnikom in pripadnicam @Slovenskavojska, ker vztrajate v službi domovine. Hvala poslancem za pogum, ker so podprli zakon o investicijah v SV. Hvala @UstavnoSodisce za državotvorno odločitev.
— Matej Tonin (@MatejTonin) April 15, 2021
Vrata za modernizacijo SV so odprta, čaka pa nas še veliko dela. pic.twitter.com/UPjR2hHNWq
V Levici pa se ne strinjajo z odločitvijo ustavnega sodišča, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ni neustaven, jo bodo pa spoštovali. Koordinator Levice Luka Mesec je napovedal prizadevanje za spremembe ustavnega reda, ki ljudstvu onemogoča odločanje o ključnih vprašanjih, ob vojaških nabavah pa bodo vladi gledali pod prste, je dejal.
Ustavno sodišče je presodilo, da sta DZ in vlada razumno utemeljila, da so naložbe v Slovensko vojsko (SV) nujne, saj sta njeni opremljenost in zmogljivost v takem stanju, da v primeru vojaške grožnje ali varnostne krize ne more zagotoviti zadovoljive obrambne spodobnosti države kot tudi ne more v pričakovani meri izpolnjevati mednarodnih obveznosti, poroča STA.
"Predvidene investicije ne pomenijo nadstandardne oborožitve"
Tega ne spreminja dejstvo, da je SV za delovanje v miru razmeroma dobro pripravljena, je v odločbi navedlo ustavno sodišče. Pri presoji je upoštevalo, da naložbe, predvidene na podlagi tega zakona, ne pomenijo nadstandardne oborožitve (opremljenosti) SV oziroma da ne gre le za vzdrževanje ravni že razmeroma dobro oboroženih obrambnih sil, temveč gre očitno za to, da SV ne dosega minimalnih standardov opremljenosti, ker so se naložbe vanjo v preteklih letih bolj kot ne zaustavile.
Takšno stanje po oceni ustavnega sodišča nemudoma zahteva investicije v opremo. Seveda je po navedbah sodišča jasno, da takih naložb ni mogoče izpeljati čez noč, temveč sta potrebna daljši čas in načrt postopnega vlaganja.
"Brez ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti usposabljanja vojske"
Nujnost investicij v SV se tako ne kaže kot nujen odziv na že konkretne grožnje ali nevarnosti, temveč kot nujnost takojšnjega resnega in odgovornega pristopa k zagotovitvi takšne opremljenosti in zmogljivosti SV, da bo lahko v vsakem trenutku sama ali v okviru zavezništva zagotovila zadovoljivo obrambno sposobnost države. Kot dodaja ustavno sodišče, ta sicer res ni odvisna samo opremljenosti vojske z opremo, temveč tudi od primernega števila vojakov in poveljujočega kadra ter od njihovega izobraževanja in usposabljanja.
Vendar brez zagotovitve ustrezne opreme ni mogoče zagotoviti niti potrebnega usposabljanja vojske, kar je odločilnega pomena za izgrajevanje sposobnosti vojske, skladno z zahtevanim standardom, je navedlo ustavno sodišče. Zato je, kot presoja, zagotovitev ustreznih finančnih sredstev predpostavka za zagotovitev dobre obrambe in varnosti.
Na podlagi tega je ustavno sodišče odločilo, da je DZ s sklepom upravičeno izključil zakonodajni referendum o zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v SV ter zato zakon ni v neskladju s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave. Ta govori o tem, kdaj referenduma ni dopustno razpisati. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim.
115