Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
10. 6. 2016,
16.20

Osveženo pred

7 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,45

1

Natisni članek

Slovenska vojska Policija Ustavno sodišče

Petek, 10. 6. 2016, 16.20

7 let, 10 mesecev

Ustavno sodišče: Vojska s policijskimi pooblastili je v skladu z ustavo

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,45

1

Slovenska vojska | Foto Matej Povše

Foto: Matej Povše

Ustavno sodišče je odločilo, da trije odstavki 37. a člena zakona o obrambi niso v neskladju z ustavo. Gre za določbe, ki jih je DZ sprejel takoj po začetku drugega begunskega vala oktobra lani in vojski dajejo možnost podelitve nekaterih policijskih pooblastil.

Ustavno pritožbo je vložil varuh človekovih pravic. Po njihovem mnenju so pooblastila v noveli zakona premalo jasno in določno zapisana, določbe novele pa so po njihovem mnenju v nasprotju z 2., 19., 32. in 35. členom ustave.

Odločitev sprejeli s šestimi glasovi proti dvema

Ustavno sodišče je med drugim ugotovilo, da je s pomočjo pravil o razlagi pravnih norm mogoče priti do jasne vsebine izpodbijanih določb zakona o obrambi, zato niso v neskladju z načelom jasnosti in določnosti iz drugega člena ustave.
Odločitev so sprejeli s šestimi glasovi za in dvema proti. Proti sta glasovali sodnici Dunja Jadek Pensa in Jadranka Sovdat.

V odklonilnem ločenem mnenju je Sovdatova med drugim zapisala, da novela ne izpolnjuje pogoja jasnosti in določnosti pri ureditvi pooblastil, ki jih lahko vojska uporabi proti civilnim osebam, zaradi česar naj bi bila v neskladju z drugim členom ustave. "Namesto da bi odločba prikazane dvome odpravila, jih v najpomembnejših točkah te odločitve poglobi," je zapisala v ločenem mnenju, ki se mu je pridružila tudi Jadek Pensova.

DZ zavrnil razpis referenduma

Spremembe zakona o obrambi je DZ sprejel sredi oktobra, veljati pa so začele 11. decembra. Z dopolnitvijo zakona o obrambi so omogočili, da bi zaradi begunske krize vojakom podelili dodatna pooblastila, po katerih bi lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje ter sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.

Skupina državljanov je sicer na pobudo Radia Študent začela referendumski postopek, a je DZ razpis referenduma zavrnil, nato pa so pobudniki na ustavno sodišče podali pritožbo. Ustavno sodišče je v obrazložitvi soglasne odločitve zapisalo, da brez ustrezne zakonske podlage nujnih ukrepov za zagotavljanje varnosti, za katere je DZ ocenil, da utegnejo biti že v kratkem času nujni, ne bi bilo mogoče izvesti.

Zato so se predstavniki Radia Študent obrnili na varuha človekovih pravic, kjer so njihovi pobudi delno prisluhnili in se odločili, da na ustavnem sodišču izpodbijajo določbe 37. a člena novele zakona o obrambi, ne pa tudi zakona o nadzoru državne meje, kot so to predlagali na radiu.

Vojaki niso izvajali pooblastil

DZ je v vmesnem času, konec februarja, vojski za tri mesece že podal določena pooblastila policije. S poročilom vlade po izvajanju izjemnih pooblastil vojske pri varovanju meje ob begunski krizi so se ravno ta teden seznanili člani parlamentarnih odborov za obrambo in notranje zadeve. Ministrica za obrambo Andreja Katič je pojasnila, da je vojska v tem času med patruljiranjem trikrat sodelovala s policijo pri omejevanju gibanja ljudi. V teh primerih zaznave nezakonitega prestopanja meje sami niso izvajali pooblastil, ampak so le bili zraven.

V ZL ogorčeni: Ustavno sodišče ne izpolnjuje svoje naloge

"Ustavno sodišče s takšnimi odločitvami ne izpolnjuje svoje naloge varovanja ustavnosti in svoboščin. Z njimi legitimira odločitve vlade in desne opozicije, s katerimi zaostrujejo represijo proti beguncem in spodbujajo širjenje sovraštva na podlagi vere in rase. Zlasti pa je nesprejemljivo, da bodo vojaško-policijske patrulje svoje delo nadaljevale, čeprav so samo trikrat v 90 dneh zabeležile nezakonit prestop meje. Pri tem so 'pooblastila' uporabile samo proti enemu beguncu, ki se ni upiral, niti ni poskušal zbežati. Ne gre le za to, da je bilo na ta način zapravljenih 1,2 milijona evrov javnega denarja, ki bi ga lahko koristno uporabili za integracijo beguncev. Gre predvsem za to, da bodo vojaško-policijske patrulje še vedno varovale bodečo žico in lovile begunce, ne da bi bile o svojih dejavnostih dolžne obveščati Državni zbor ali katerokoli drugo civilno institucijo razen policije," so v odzivu na odločitev ustavnega sodišča zapisali v Združeni levici.

Ne spreglejte