Ustavna komisija podprla začetek postopka za vpis uporabe gotovine v ustavo

Združenje Povezani smo je novembra 2023 v DZ vložilo 56.267 podpisov za vpis pravice do uporabe gotovine v ustavo. Zavzema se, da bi gotovina kot zakonito plačilno sredstvo obstala ne glede na to, ali bo v prihodnosti morda uveden digitalni denar.

Maja lani so se člani ustavne komisije DZ strinjali o ustanovitvi strokovne skupine, ki bo razpravljala o vpisu uporabe gotovine v ustavo, odločili pa so se tudi pozvati Evropsko centralno banko (ECB), da se opredeli do predloga.

Danes je ustavna komisija obravnavala mnenje strokovne komisije in ECB ter odločala o predlogu za začetek postopka za vpis uporabe gotovine v ustavo.

Miro Cerar: Sprememba ustave ni mogoča na hitro

Mnenje strokovne skupine je predstavil njen član Miro Cerar, ki je dejal, da gre za zelo specifično določbo, vendar je opredelitev ustavne materije v veliki meri poljubna in suverena odločitev zakonodajalca. Predstavil je tudi mnenje ECB, ki, kot je dejal, načelno pozdravlja glavni cilj osnutka ustavnega zakona, da se okrepita razpoložljivost in sprejemanje gotovine v Sloveniji, vendar ob tem pojasnjuje in ugotavlja, da isti cilj že zasleduje in tudi uresničuje na nek način veljavna ureditev EU, zato je do tega predloga do neke mere zadržana.

Novice Ministrstvo: Predlagano obvezno sprejemanje elektronskih plačilnih sredstev ne posega v pravico do uporabe gotovine

Glede na predlog naj bi bil člen, ki govori o pravici do gotovine kot zakonitega plačilnega sredstva, uvrščen v drugo poglavje, a je Cerar v imenu strokovne skupine izpostavil, da bi ga bilo mogoče uvrstiti tudi v tretje poglavje. Poudaril je, da bo v vsakem primeru v nadaljevanju postopka, če bo do njega prišlo, treba natančno preučiti možnosti uvrstitve člena.

"Strokovna skupina meni, da predlagana sprememba ustave ob upoštevanju sedanje monetarne ureditve na ravni EU ni nujna, vendar pa je mogoča in je lahko utemeljena," je dejal Cerar in izpostavil, da sprememba ustave ni mogoča na hitro.

Pobudnik zbiranja podpisov Ivan Jurgec je predstavil več primerov, ko plačevanje z gotovino v Sloveniji ni mogoče, in pozval k nadaljevanju postopka. "Upoštevajte voljo ljudstva ter skupaj zaščitimo gotovino, bankovce in kovance kot zakonito plačilno sredstvo na takšen način, da se pravica do uporabe gotovine vpiše v najvišji akt," je dejal.

Člani komisije so se v razpravi strinjali, da se postopek in razprava o vpisu uporabe gotovine v ustavo za zdaj nadaljujeta.

Soglasna podpora politike

Kot je dejala Meira Hot (SD), gre pri vpisu te pravice v ustavo primarno za preventivo. "S tem v resnici ne kršimo nobenega prava EU, ker gre samo za to, da Slovenija pošlje neko jasno sporočilo institucijam EU, da je pri nas gotovinsko poslovanje ustavno zaščiteno," je povedala. Dodala je, da gre pri tem tudi za zaščito mnogih ranljivih skupin, ki "se bojijo ali pa ne znajo brezgotovinsko poslovati".

Novice Tudi na Hrvaškem pobude za vpis uporabe gotovine v ustavo

Da v tem trenutku Slovenija ne krši predpisov EU, je menil tudi Franc Breznik (SDS). Dodal je, da je vpisu pravice do gotovine v ustavo naklonjen od vsega začetka, glede uporabe gotovine pa je izpostavil tudi svobodo izbire, intimo in svobodnost razpolaganja s sredstvi.

"Vedno je pomembno, ko tako veliko število državljank in državljanov izrazi mnenje, da si neke spremembe želi," je dejala Lucija Tacer. Na tej točki v Svobodi zato podpirajo nadaljevanje postopka, je dejala. Izrazila pa je nekaj svojih pomislekov, in sicer v katero poglavje bi uvrstili člen o pravici do uporabe gotovine ter glede jedrnatosti in preciznosti zapisa. "Če bi nadgradili ta predlog, bi bil mogoče lahko sprejemljivejši za pojem ustavne materije," je dejala.

Nadaljnjo razpravo je podprl tudi Jožef Horvat (NSi), ki je kot zelo pomembno izpostavil podporo predlogu s strani Socialne zbornice Slovenije.

Novice Paradoks: stanovanja kupujejo z gotovino, hrano pa s kreditom

Člani komisije so na koncu soglasno s 15 glasovi za podprli predlog za začetek postopka za vpis uporabe gotovine v ustavo.

Predsednik komisije Horvat je na koncu strokovno skupino prosil, naj karseda hitro posreduje mnenje o osnutku ustavnega zakona s predlogom stališča o osnutku ustavnega zakona.