SiolNET. Novice Slovenija
3,13

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Uredbo za drone imamo, ali zdaj že lahko letimo?

3,13

termometer

Droni
Foto: Reuters

Maja je agencija za civilno letalstvo z direktivo tako rekoč prizemljila vse drone, vlada pa je včeraj sprejela uredbo ter določila, kdo in kje lahko leti. Veljati bo začela 15 dni od objave pravil v uradnem listu - takrat bodo droni spet lahko poleteli, a upoštevati bo treba določena pravila.

Kot pravi Boštjan Vidmar z Inštituta za razvoj brezpilotnih sistemov, je uredba samo okvir, ki določa meje, v katerih se je treba gibati.

Sledijo specialni predpisi Acceptable means of compliance (AMC) oziroma sprejemljiva sredstva skladnosti, ki bodo v nekaj dneh objavljeni v uradnem listu. V njih je že bolj tehnično določeno, kaj operater potrebuje za polet, kakšni so postopki in podobno. Določila na naslednji, tretji ravni pa bo Agencija objavila na svojih spletnih straneh - gre za razne obrazce in navodila.

Objava natančneje določenih pravil bo v uradnem listu v dveh ali treh dneh oziroma do prvega avgusta, veljati bo začela 15 dni od objave. To pomeni, da bodo predvidoma 15. avgusta spet dovoljeni poleti z droni v komercialne namene.

Droni so razdeljeni v več skupin

Tisti, ki so težki do pol kilograma, lahko prosto letijo, če se z njimi ne izvaja kakšna letalska dejavnost. To so na primer manjše igrače brez kamer, manjši modelarski modelčki in ti niso dolžni upoštevati pravil letenja in identifikacije, ki velja za težje modele.

Drugi droni, težki od 500 gramov do 150 kilogramov, so razdeljeni v tri skupine:

  • razred 5: brezpilotniki do pet kilogramov
  • razred 25: brezpilotniki od 5 do 25 kilogramov
  • razred 150: brezpilotniki nad 25 in do 150 kilogramov

Najpogostejši dron, DJI-jev Phantom, je težek okoli 1200 gramov. Najpogostejši dron, DJI-jev Phantom, je težek okoli 1200 gramov. Foto: Reuters

Modele bo treba opremiti s podatki

Registracije brezpilotnikov ne bo, potrebna pa bo identifikacija. Razlika je ta, da bi morali za registracijo napravo pregledati, izdati papirje, pri identifikaciji pa je pomembno, da so na napravah, težkih do pet kilogramov, nalepke, na težjih napravah pa negorljive ploščice s podatki – ime modela, ime in priimek, naslov, telefon operaterja, številka operaterja, pridobljena z dovoljenjem. Vzorce bo na svoji strani objavila Agencija.

Za komercialne polete je treba pridobiti dovoljenje za delo v zraku

Leti se lahko takoj, ko bo uredba sprejeta. Imamo pa dve vrsti letenja. Prvi so na primer testni leti in vsi leti, za katere se ne prejme plačila, drugo pa so leti za komercialno dejavnost oziroma leti, s katerimi bi zaslužili.

Za zadnje je treba zaprositi za dovoljenje. Agencija za civilno letalstvo ga izda na podlagi obrazca oziroma izjave, da izpolnjuješ kriterije, poznaš pravila predpisov, da boš ravnal varno in skrbel za vzdrževanje svoje naprave.

Najpomembnejši podatek v izjavi bo, v katerem področju bo operater letel. Dovoljenje za področji A in B, ki ne vključujeta naselij in preletavanja nad ljudmi, ne bo težko pridobiti. Zahteve za področji C in D bodo večje. Najpomembnejši podatek v izjavi bo, v katerem področju bo operater letel. Dovoljenje za področji A in B, ki ne vključujeta naselij in preletavanja nad ljudmi, ne bo težko pridobiti. Zahteve za področji C in D bodo večje. Foto: Metka Prezelj

Uredba območja, kjer droni lahko letijo, deli na štiri razrede:

  • razred A: območja brez objektov ali ljudi;
  • razred B: območja s pomožnimi objekti, ki niso namenjeni bivanju in kjer ni ljudi;
  • razred C: območje, na katerem so objekti, primarno namenjeni za stanovanje, poslovanje ali rekreacijo ali na katerem so objekti nizke gradnje, na katerih se nahajajo ljudje;
  • razred D: območje ožjih urbanih con, kot so središča mest, naselja in kraji.

Če bo šlo za letenje v A ali B, bo treba oddati izjavo le za ti dve področji in bo Agencija izdala potrdilo oziroma dovoljenje. Za to bo imela čas trideset dni, a po vsej verjetnosti bo dovoljenje izdala precej hitreje.

Dovoljenje ne bo zastonj

Za pridobitev dovoljenja bo treba plačati takso – predvidoma za eno leto. Koliko, še ni znano. "V tujini se cene gibljejo od 250 do 1000 evrov in upajmo, da bo pri nas na spodnji meji ali morda še nižje," predvideva Vidmar.

Kaj še lahko preverja Agencija?

Ob tem, ko bodo upravljavci oddali izjavo oziroma vlogo za dovoljenje, jih Agencija lahko zaprosi za dodatne podatke ali dokazila.

Preden izda dovoljenje, lahko agencija tudi preveri, ali operater zares zna leteti z napravo. Nabor manevrov, ki jih je treba obvladati, bo objavljen na spletnih straneh Agencije.

Pri manevrih bodo preverjali pristanek, lebdenje na dveh metrih, štirikotnik, osmico, ali naprava res pride nazaj, če ugasneš upravljavec in podobno. Z agencije za civilno letalstvo lahko pridejo in preverijo ali pa tudi ne, a to bo njihova pravica. Pri manevrih bodo preverjali pristanek, lebdenje na dveh metrih, štirikotnik, osmico, ali naprava res pride nazaj, če ugasneš upravljavec in podobno. Z agencije za civilno letalstvo lahko pridejo in preverijo ali pa tudi ne, a to bo njihova pravica. Foto: Reuters

Po pridobljenem dovoljenju bo treba vsak let najaviti

Vsak let bo treba najaviti, predvidoma dan ali celo tri dni prej.

Na določen elektronski naslov bo treba poslati sporočilo, kjer bo zapisano, kdo je operater, številka operaterja, ki jo bo prejel ob izdaji dovoljenja, navesti bo potrebno tudi področje, kjer bo brezpilotnik letel, višino in ob kateri uri bo to.

Če odgovora do poleta ne bo, bo ta lahko opravljen. Če pa bodo odgovorili, da v tistem času na tem področju ni mogoče leteti – če bi na primer v tistem času ravno tam preletavala letala ali bo v sporočilu navedeno, da bo šel brezpilotnik na višino tisočih metrov –, polet ne bo odobren, a to se bo zgodilo le v primeru, da bo šlo za kontroliran zračni prostor ali kakšno drugo omejitev.

Kako bo razrešeno vprašanje poletov, ki bi jih operaterji želeli opraviti še isti dan ali takoj, še ni jasno, je pa to tema, ki jo bodo razrešili v naslednjih dneh, pravi Vidmar.

Izpit bo treba opraviti za področji C in D, a predpise morajo poznati vsi

Razreda A in B sta manj zahtevna, razreda C in D, kjer gre za polete nad naselji, pa bolj in zahtevata tudi opravljen izpit.

"Za letenje v območjih C in D bo moral operater bolj natančno voditi tudi servisno knjižico naprave. Podobno kot v letalstvu ali pri avtomobilih – da je vidna zgodovina modela, tudi če ga kdaj prodaš naprej," pravi Boštjan Vidmar. "Za letenje v območjih C in D bo moral operater bolj natančno voditi tudi servisno knjižico naprave. Podobno kot v letalstvu ali pri avtomobilih – da je vidna zgodovina modela, tudi če ga kdaj prodaš naprej," pravi Boštjan Vidmar. Foto: Matej Leskovšek "Za polete v prvih dveh razredih Agenciji ni treba dostaviti česa posebnega, razen izjave – pridobiti je treba dovoljenje za delo v zraku. A to ne pomeni, da ni treba poznati predpisov uredbe. Agencija lahko kadarkoli preveri poznavanje pravil ali pa bo že na začetku, ko bo operater oddal vlogo za delo v zraku, želela, da se ta zglasi pri njih in jim odgovori na vprašanja – na primer, v katero področje spada, v katerem območju leti," pravi Vidmar.

Za letenje v območjih C in D mora upravljavec narediti izpit in bolj podrobno bo moral skrbeti za vzdrževanje samega modela. Na primer skrbeti bo moral za dnevni nalet baterije, servisno knjižico bo treba voditi.

Ko bo uredba začela veljati, bo Agencija razpisala izpitni rok in takrat bodo mogoče prijave. "Večina vprašanj v izpitu bo iz poznavanja predpisov, torej vse, kar je povezano z uredbo – poznavanje kategorij, nekaj jih bo o zračnem prostoru in tako naprej. Zdi se mi, da bo okoli 60 vprašanj. Zaradi nivoja znanja in da imajo lahko pozneje mir, bi lahko izpit naredili tudi drugi, čeprav za področje A in B ta ni obvezen," pojasnjuje Boštjan Vidmar.

Ali morajo biti brezpilotniki zavarovani?

Zavarovani bodo morali biti brezpilotniki, težji od 20 kilogramov. Zavarovanje pod 20 kilogrami ni obvezno, je pa priporočljivo. "Če se komu kaj zgodi, je operater civilno kazensko odgovoren za škodo. To pomeni, da te lahko nekdo toži, v nasprotnem primeru pa gre kritje škode iz police, če imaš to urejeno. Po vsej verjetnosti bo to kmalu popravljeno, a v tem času ministrstvo za finance ni uspelo urediti tega področja. V tujini, na primer v Avstriji, mora biti za to sklenjena zavarovalna polica najmanj v višini štirih milijonov evrov, za kar posamezniki plačajo pod stotimi evri, pa imajo potem mir," pravi Vidmar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 95
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin