Rusija: Zagon mirovnim prizadevanjem po srečanju Trumpa in Putina izginil

14.13 Poljski ni v interesu izročiti osumljenca za sabotažo Severnega toka

Nikakor ni v interesu Poljske, da aretiranega Ukrajinca, osumljenega vpletenosti v sabotažo plinovoda Severni tok v Baltskem morju pred tremi leti, izroči drugi državi, je v torek med obiskom v Litvi povedal poljski premier Donald Tusk. O zadevi bo sicer odločilo sodišče, poročata poljska tiskovna agencija PAP in nemška dpa.

Pozneje je Tusk na omrežju X zapisal, da je problem Severnega toka v tem, da je bil sploh zgrajen. Poljska je namreč vseskozi nasprotovala gradnji tega plinovoda, saj je menila, da bo Evropa s tem postala še bolj odvisna od ruskega plina.

Poljska policija je osumljenca, ukrajinskega državljana Volodimirja Z. aretirala konec septembra. Pred tem so evropski nalog za njegovo prijetje izdale nemške oblasti. V njem so ga obtožile, da je septembra 2022, kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino, povzročil eksplozijo na plinovodih Severni tok 1 in 2.

Sodišče na Poljskem je zanj odredilo 40-dnevni pripor, nakar bo potrebna odločitev o njegovi morebitni izročitvi. Če bi ga obtožili v Nemčiji, bi mu tam grozila zaporna kazen do 15 let.

Za sabotažo naj bi bila sicer odgovorna šestčlanska skupina iz Ukrajine. Aretirani, sicer inštruktor potapljanja, je osumljen, da je bil eden od potapljačev, ki so namestili eksplozivne naprave.

Napad v času evropske energetske krize je sprožil številna ugibanja in obtožbe glede odgovornosti. Kijev je za incident okrivil Rusijo, ta pa je odgovornost večkrat pripisala Zahodu. Časnik Wall Street Journal je lani tudi poročal, da naj bi operacijo najprej odobril in kasneje neuspešno preklical ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, kar so v Kijevu zavrnili kot popolni nesmisel.

Še enega osumljenca za sodelovanje v sabotaži, prav tako Ukrajinca, so avgusta prijeli v Italiji. Sodišče v Bologni je sredi septembra odločilo, da ga mora Italija izročiti Nemčiji.

13.46 Rusija: Zagon mirovnim prizadevanjem po srečanju Trumpa in Putina izginil

Zagon za sklenitev dogovora za končanje vojne v Ukrajini po srečanju predsednikov ZDA in Rusije Donalda Trumpa in Vladimirja Putina na Aljaski je v veliki meri izginil, je danes sporočil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Pri tem je za zastoj mirovnih prizadevanj okrivil Evropo.

"Na žalost moramo priznati, da je močan zagon, ki ga je ustvaril Anchorage v prid sporazumom (...) v veliki meri izginil," je po poročanju ruskih medijev povedal Rjabkov. Za zastoj mirovnih prizadevanj je okrivil Evropo in jo obtožil, da želi "voditi vojno do zadnjega Ukrajinca".

Za zastoj mirovnih prizadevanj je Rjabkov okrivil Evropo in jo obtožil, da želi "voditi vojno do zadnjega Ukrajinca". Foto: Reuters

Do srečanja med Zelenskim in Putinom še ni prišlo

Trump si od prevzema mandata prizadeva za končanje vojne v Ukrajini. V ta namen je avgusta v Anchorageu na Aljaski gostil Putina, zatem pa se je v Beli hiši srečal z več evropskimi voditelji, tudi ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.

Po pogovorih, ki niso prinesli preboja na poti do miru, je napovedal srečanje med Zelenskim in Putinom, a do njega za zdaj še ni prišlo. Rusija je medtem nadaljevala napade na cilje v Ukrajini, v luči tega pa je bil Trump odtlej večkrat kritičen do Putina.

Podpredsednik ZDA JD Vance je medtem konec septembra za televizijo Fox News povedal, da Washington razmišlja o dobavi raket tomahawk Ukrajini.

Pri tem je Rjabkov danes opozoril, da bi dobava raket tomahawk imela hude posledice, in Washington pozval, naj ponovno premisli o tovrstni odločitvi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

10.56 V novih spopadih Rusije in Ukrajine pet mrtvih

Ukrajina in Rusija sta davi izvedli nove medsebojne napade na ozemlje nasprotnika, v katerih je bilo ubitih najmanj pet ljudi, so sporočile oblasti obeh držav. V raketnem napadu na rusko regijo Belgorod v bližini ukrajinske meje so bili ubiti trije ljudje, v ruskem napadu na mesto Herson na jugu Ukrajine pa je bil ubit starejši par.

Po navedbah Vjačeslava Gladkova, guvernerja regije Belgorod, je raketni napad prizadel vas Maslova Pristan, približno 15 kilometrov od ukrajinske meje. Po prvotnih informacijah so bili ubiti trije ljudje, en človek je bil ranjen.

Kot je guverner še zapisal na Telegramu, se je v napadu delno porušil "družbeni objekt". Zraven je pripel slike stavbe, ki izgleda kot športna dvorana, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da bi lahko bilo nekaj ljudi še vedno ujetih pod ruševinami.

V ruskem napadu na mesto Herson na jugu Ukrajine pa sta po navedbah tamkajšnjega guvernerja Oleskandra Prokudina umrla 62-letna ženska in starejši moški, čigar identiteto oblasti še ugotavljajo. Ena oseba je bila ranjena.

Rusija izstrelila najmanj 183 dronov

Ruska vojska je ponoči po navedbah ukrajinskih zračnih sil izstrelila najmanj 183 dronov na ozemlje Ukrajine, rusko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je Rusija prestregla 53 ukrajinskih dronov, večino v regiji Belgorod.

Tako Moskva kot Kijev sicer zanikata, da bi ciljali civiliste, Ukrajina pa v zadnjih tednih stopnjuje napade na rusko energetsko in naftno infrastrukturo kot odgovor na vsakodnevne napade Rusije na ukrajinska mesta.

Rusija je ponoči po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform napadla tudi energetski objekt v okrožju Nižin v regiji Černigov na severu Ukrajine, kar je povzročilo izpad elektrike za več tisoč ljudi. Ruska vojska je napadla tudi naftni objekt, kjer je po napadu izbruhnil požar. V regiji Dnipropetrovsk je bilo v napadih minulo noč ranjenih pet ljudi, v regiji Sumi pa je dron zadel hišo, pri čemer je bilo ranjenih več članov ene družine, med njimi je štiriletna deklica, ki je v kritičnem stanju.

Novice V ukrajinskem napadu na zasedeni del Hersona po navedbah Moskve več mrtvih

Novice V Gazi ubitih ali pohabljenih že več kot 64 tisoč otrok