Torek, 7. 5. 2019, 19.39
4 leta, 11 mesecev
Tožilstvo nad novinarje, ker so objavili prisluhe Lovšetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,81
16
Objava je bila v javnem interesu, ker je bil Mercator takrat v pretežno državni lasti, pravijo novinarji Vesna Vuković, Suzana Rankov, Primož Cirman in Tomaž Modic.
Z objavo prisluhov Tomažu Lovšetu, svetovalcu Agrokorja ob prevzemu največjega slovenskega trgovca Mercatorja, je četverica nekdanjih novinarjev Dnevnika po mnenju tožilstva zlorabila osebne podatke. Obsodilna sodba bi pomenila precedens in ohromitev preiskovalnega novinarstva, menijo obtoženi, ki jim pritrjujeta tudi odvetnik specialist za področje varovanja zasebnosti podatkov ter Društvo novinarjev Slovenije. Zadnje tožilstvo poziva k umiku obtožnice.
Na zatožno klop ljubljanskega okrajnega sodišča bodo jutri sedli nekdanji novinarji in uredniki Dnevnika Suzana Rankov, Vesna Vuković, Primož Cirman in Tomaž Modic (zadnji trije so danes sodelavci Siol.net).
Novinarji so v treh člankih v Dnevniku leta 2013 objavili izsek vsebine prisluhov Tomažu Lovšetu, ki so jih policisti ujeli v kazenskem postopku zoper nekdanjega lastnika Diners Cluba Slovenija in enega od najbogatejših Slovencev.
Vsebina prisluhov se je nanašala na postopek prodaje Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Lovše je veljal za ključnega svetovalca takratnega lastnika in prvega moža Agrokorja Ivice Todorića.
Poslovnež Tomaž Lovše je (še nepravnomočno) izgubil v dveh tožbah proti Dnevniku. V tretjem postopku pa pregon vodi tožilstvo, sojenje na ljubljanskem okrajnem sodišču se začenja jutri.
Lovše izgubil tožbi, zdaj tožilstvo proti novinarjem
Po objavi so bili sproženi trije postopki:
- dve tožbi Lovšeta proti Dnevniku: v odškodninski tožbi je od Dnevnika zahteval 50 tisoč evrov, v ločeni tožbi za varstvo osebnostnih pravic pa 20 tisoč. Obe tožbi je sodišče na prvi stopnji zavrnilo in ugodilo Dnevniku;
- leta 2014 pa je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ovadila novinarje in njihovega takratnega delodajalca, medijsko hišo Dnevnik, zaradi suma zlorabe osebnih podatkov. "Pooblaščenka nam očita, da smo podatke iz prisluhov pridobili nezakonito, jih brez podlage v zakonu in soglasja vpletenih objavili v javnosti," pojasnjujejo obtoženi.
Kazenski zakonik v prvem odstavku 143. člena, ki govori o zlorabi osebnih podatkov, pravi naslednje:
Kdor brez podlage v zakonu ali v osebni privolitvi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, osebne podatke, ki se obdelujejo na podlagi zakona ali osebne privolitve posameznika, posreduje v javno objavo ali jih javno objavi, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Kršitelju grozi denarna kazen ali zaporna kazen do enega leta.
Jutri se začenja sojenje četverici novinarjev na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Na prostor za priče tudi Todorić in Senica?
Tožilstvo je pet let po prijavi Pirc Musarjeve konec lanskega leta vložilo obtožnico. Za priče tožilstvo ob Lovšetu predlaga še odvetnika Mira Senico, nekdanjega prvega moža Agrokorja Ivico Todorića in nekdanjega visokega uslužbenca investicijske banke Goldman Sachs Alexandra Dibeliusa, sicer po poročanju medijev Lovšetovega prijatelja. Vsi trije so se ujeli v prisluhe, ki jih je objavil Dnevnik.
A po navedbah obtoženih je bila obtožnica vložena brez njihove vednosti – toženi novinarji torej v preiskavi niso dobili priložnosti za zagovor. "O tem, da bi se karkoli dogajalo, nismo vedeli nič. Še več, tožilka je v obtožnem predlogu kot naše zagovore uporabila kar zagovore iz drugih dveh pravd v tej zadevi," pravijo.
Ker je tožilstvo uporabilo zagovore novinarjev iz postopkov v tožbah Lovšeta proti Dnevniku, je sodišče - kot pravijo obtoženi - vse navedbe novinarjev ocenilo kot neustavne in jih izločilo iz obtožnice.
Prisluhi so bili objavljeni sredi leta 2013, leto za tem - konec julija 2014 - pa je Agrokor Ivice Todorića objavil prevzem Mercatorja.
"Obsodba bi ohromila preiskovalne novinarje"
Gre za primer, ki pomeni veliko nevarnost za svobodo novinarskega dela v prihodnje, menijo obtoženi, in obrazložijo, zakaj:
1. Ker je sodišče v predhodnem postopku ocenilo, da je objava v javnem interesu.
Novinarji menijo, da je bila objava v javnem interesu, ker je bil Mercator takrat v pretežno (posredno) državni lasti. Poleg tega je šlo, tako pravijo, za "enega od največjih prevzemov v zgodovini Slovenije, ki se je vodil na izrazito nepregleden način, njegove škodljive posledice pa so na plan prišle leta 2017 ob dokončnem finančnem zlomu Agrokorja".
Njihovemu mnenju je, kot pojasnjujejo, pritrdilo tudi okrožno sodišče, ki je ob zavrnitvi odškodninske tožbe razsodilo, da je "toženec brez dvoma širil informacije, ki so v interesu javnosti".
"Vse omenjene osebe v člankih so ali absolutne ali relativne javne osebnosti, članki so bili pisani z najvišjo možno mero skrbnosti in tehtanja, saj se nanašajo izključno na dejavnosti oseb, povezane z Mercatorjem, ne pa na druge posle ali zasebno življenje," razlagajo novinarji.
2. Ker bi obsodba pomenila potrebo po nujni privolitvi oseb v pisanje o njihovih poslih.
Menijo, da tožilstvo ni tehtalo, ali gre za poseg v zasebnost, ki ga upravičuje pravica javnosti do obveščenosti oziroma javni interes. "V predlogu se celo eksplicitno sklicuje na interpretacijo pooblaščenca, da je že sam prometni podatek o klicih (kdo je bil udeležen v pogovoru) osebni podatek. To lahko pomeni, da novinarji v prihodnje ne bodo več smeli objavljati informacij o srečanjih javnih osebnosti, ki niso bila razkrita javnosti, ali na primer elektronske korespondence med njimi brez njihovega izrecnega soglasja," menijo obtoženi. "V tem primeru bi se polje javnega oziroma dovoljenega v Sloveniji za novinarsko delo izrazito zaprlo, saj bo interpretacija, da gre za osebne podatke, prevladala nad javnim interesom."
3. Ker gre za pritisk za razkritje novinarskega vira.
"Ne gre dvomiti o tem, da bo tožilstvo na podlagi obtožnice vztrajalo, naj novinarji razkrijemo vir za sporne članke," menijo.
Obtoženi se sprašujejo, ali ni sodni proces le oblika pritiska za razkritje vira.
Odvetnik o sumu selektivnega pregona
Sodišče je z izločitvijo zagovorov obtoženih v obtožnici pravzaprav odločilo v prid novinarjev, meni odvetnik.
Odvetnik, ki ne želi biti imenovan, je pa specialist za področje varstva osebnih podatkov, pritrjuje, da je – vsaj glede na javno znane podatke – pregon novinarjev neutemeljen oziroma vprašljiv. Moti ga naslednje:
- izbor kvalifikacije kaznivega dejanja: tožilstvo novinarjem očita zlorabo osebnih podatkov, pri čemer pa ni jasno, kakšne osebne podatke naj bi v prisluhih zlorabili. "Zasebnost ni enako osebni podatek. Če že, bi lahko izbrali kvalifikacijo kršenja tajnosti, če je spis tajen," meni odvetnik;
- sum selektivnega pregona. Če tožilstvo vodi le postopek proti novinarjem, ne pa tudi tistemu, ki jim je dal dokumente, se odvetnik sprašuje, zakaj. "Vir je lahko bil iz policijskih, tožilskih ali sodniških vrst ali pa morebitna nasprotna stranka v postopku zoper Lovšeta. Mislim, da bi morala tožilka, če že, sile najprej usmeriti v iskanje vira. Obtožnica zoper novinarje brez ovadbe vsaj neznanega storilca zaradi izdaje podatkov, pa kaže na selektiven pregon in sum zlorabe položaja."
- pravni absurd: če bi tožilstvu uspelo, bi to privedlo do položaja, ko sodišča kljub identičnim dejanskim okoliščinam razsodijo različno. V dveh primerih sodišče (sicer še nepravnomočno) odloči, da je šlo pri objavi za javni interes, v tretjem pa, da ne. Javni interes je v tem primeru namreč ključen za ugotavljanje protipravnosti objave prisluhov, pove odvetnik.
Sodišče je po njegovem mnenju z izločitvijo zagovorov obtoženih v obtožnici pravzaprav odločilo v prid novinarjev. "To pomeni, da bodo imeli v postopku možnost predložitve vseh dokazov in izjav – tudi tistih, ki jih je zdaj sodišče izločilo – in s tem popolno svoboden zagovor. Če bi sodišče ohranilo izjave iz drugih postopkov, bi imeli precej manj možnosti za njihovo dopolnjevanje in spreminjanje."
DNS: Tožilstvo naj odstopi od pregona
Gre za primer, ki bi lahko pomenil konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji, menijo v DNS, ki ga vodi Petra Lesjak Tušek.
Tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) menijo, da gre za obliko pritiska na novinarje in njihove vire, kar je, tako DNS, v popolnem nasprotju z evropsko direktivo o žvižgačih in mednarodnimi standardi zaščite virov.
Kot že tolikokrat ponovno ponavljamo, da je kazensko preganjanje novinarjev zaradi objave podatkov v nedvomnem javnem interesu nesprejemljivo. Evropska in slovenska sodišča so v več podobnih primerih že menila, da pri tem ne gre za protipravno ravnanje.
Tožilstvo so pozvali, da odstopi od pregona, saj gre za primer, ki bi lahko pomenil konec preiskovalnega novinarstva v Sloveniji. Tožilstvo namreč 143. člen zakona o varstvu osebnih podatkov tolmači tako, da bi morali novinarji pred objavo vsakega podatka, ki bi ga prizadeta oseba ocenila za osebnega, pridobiti njeno soglasje.
Tudi argument, da so novinarji s svojimi dejanji ogrozili preiskavo prodaje Mercatorja, za društvo ni sprejemljiv v luči dejstva, da se v petih letih po prodaji Mercatorja na zatožni klopi ni znašel nihče od akterjev posla, ampak le novinarji, sklenejo v društvu.
Omenimo, da je Primož Cirman član upravnega odbora DNS.
16