Torek, 22. 11. 2022, 12.57
2 leti
Referendum o zakonu o RTV
Tomšič: Depolitizacija RTVS je zgolj pesek v oči. Staretova: Politika naj se umakne iz javnega medija.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,95
114
Zagovorniki novele so prepričani, da bodo z novo ureditvijo umaknili politiko iz odločanja na RTVS, nasprotniki pa v noveli vidijo prikrito politizacijo oz. politični prevzem RTVS.
"Ta zakon je zgolj sredstvo, da se zamenja zdajšnje vodstvo, ki vladajoči politiki očitno ni po volji," je pred nedeljskim referendumom, na katerem se bo odločalo o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), za Siol.net dejal Matevž Tomšič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). "Ne gre za obglavljanje vodstva, temveč spremembo novega modela upravljanja in imenovanja, ki ju zakon jemlje iz rok politike," pa odgovarja Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije (DNS). V prihodnosti je po njenem mnenju nujna strokovna razprava o tem, kakšen javni medij si v prihodnje sploh želimo.
ALI STE ZA TO, DA SE UVELJAVI ZAKON O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, KI GA JE DRŽAVNI ZBOR SPREJEL NA SEJI DNE 21. JULIJA 2022?
Želijo si ljudi, ki podpirajo leve politike
"Ta zakon je zgolj sredstvo, da se zamenja zdajšnje vodstvo, torej generalnega direktorja (Andrej Grah Whatmough), direktorja televizije (Uroš Urbanija) in odgovorno urednico informativnega programa (Jadranka Rebernik), in pa organe upravljanja ter nadzorni svet, ki vladajoči politiki očitno niso po volji. Govor o depolitizaciji pa je zgolj odvračanje pozornosti od tega," je svoje stališče do novele zakona o RTV Slovenija za Siol.net predstavil Matic Tomšič iz ZNP, kjer volivce pozivajo, naj na referendumu glasujejo proti zakonu.
Vladajoči koaliciji gre po njegovem mnenju zgolj za to, da se "stvari po njihovo vrnejo v 'normalno stanje', ko so na vseh ključnih položajih znotraj RTV ljudje, ki podpirajo levo politiko", je dodal Tomšič.
Kaj določa zakon, ki je predmet referenduma?- Namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta bi se ustanovil enoten organ - svet zavoda s 17 člani: šestimi predstavniki zaposlenih in 11 predstavniki javnosti. Med njimi bi po enega imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik republike na podlagi poziva registriranim verskim skupnostim, SAZU, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, krovna organizacija invalidskih organizacij, Varuh človekovih pravic, dva člana pa Nacionalni svet za kulturo. DZ v svet zavoda ne bi imenoval predstavnikov. Svet zavoda bi imenoval in razreševal petčlanski finančni odbor.
- RTVS bi namesto generalnega direktorja vodila in upravljala štiričlanska uprava, ki bi imela štirileten mandat.
- Najpozneje 60 dni po uveljavitvi novele bi prenehal mandat zdajšnjega programskega in nadzornega sveta.
Prepogosta imenovanja ljudi, ki ne delujejo v interesu državljanov, in zastarel zakon
V DNS podpirajo uveljavitev novega zakona o RTV Slovenija, ker so prepričani, "da bo zmanjšal politizacijo našega največjega medija in mu v tem trenutku omogočil normalno, strokovno, kompetentno vodstvo in tudi delovanje", je v pogovoru za naš spletni portal Siol.net poudarila generalna sekretarka Špela Stare.
"Obe strani, mi, ki zakon zagovarjamo, in tisti, ki mu nasprotujejo, govorimo, da gre za politizacijo oz. depolitizacijo, in verjamem, da so ob tem naši državljani zelo zmedeni. Gre za dejstvo, da je veljavni zakon iz leta 2005 uvedel model upravljanja javnega medija prek programskega in nadzornega sveta tako, da večino članov teh organov imenuje državni zbor ali vlada. V vseh teh letih so se zelo pogosto poleg predstavnikov gledalcev in poslušalcev v te organe imenovali tudi ljudje, ki so zastopali interese strank, ki so imele večino v državnem zboru," je dejala. Novi zakon spreminja model imenovanja ljudi in ga jemlje iz rok politike, je poudarila.
Neustavnost zakona?
Novela zakona o RTV Slovenija je bila sprejeta po nujnem postopku in brez javne razprave, zato je zakon neustaven, so v javnosti poudarili številni komentatorji. V Pravni mreži za varstvo demokracije, o čemer smo na našem portalu že poročali, pa so navedli svoje razloge in utemeljitve, zakaj se s tovrstnimi očitki o procesni in vsebinski protiustavnosti novele zakona o RTV ne strinjajo.
"Nisem ustavni pravnik in težko sodim o tem," je komentiral Tomšič, a se mu zdi "način sprejemanja zakona najmanj nenavaden".
"Sprejet je bil po najhitrejšem mogočem postopku, brez kakršnekoli javne razprave, sprejet na način, kot je običajno za neke izredne razmere, ko gre na primer za zakone, ki so pomembni za varnost države. V tem primeru pa za to nikakor ni šlo, zato si upam trditi, da je šlo nedvomno za zlorabo parlamentarnih postopkov," je dejal Tomšič iz ZNP.
- da se z njo nepremišljeno uvaja nov organ upravljanja in nadzora, ki pod krinko depolitizacije ukinja programski in nadzorni svet, ki naj bi zagotavljala nepristranskost in uravnoteženost;
- da se s sprejetjem novele po nujnem postopku onemogoča javnosti in zainteresiranim deležnikom, da dajejo svoja stališča, ideje, predloge in pobude.
V DNS vračajo žogico. "Res je, da javne razprave ni nikoli dovolj in da nujni postopki zakonov gotovo niso najboljši mogoči način sprejemanja, a na konkretne probleme, med njimi medijsko svobodo in neodvisnost javnih medijev, opozarjamo že od leta 2005," je povedala Staretova, ki se ji očitki o neustavnosti zakona zdijo povsem neutemeljeni.
Odločilo bo ustavno sodišče, je dodala. To neko pravico vedno tehta z javnim interesom. "In prepričani smo, da ti ljudje ne delajo v javnem interesu in da so naredili tudi zelo veliko napak, tudi v smislu zakonitosti, strokovnosti, nekompetentnosti in nepristranskosti. Tudi številni zakoni v preteklosti so zaradi spremembe upravljanja javnih zavodov sprožili prekinitve mandatov," je dodala.
- da novela prinaša depolitizacijo javnega zavoda, saj je dozdajšnja ureditev, po kateri je 21 od 29 članov programskega sveta imenoval DZ, predstavljala preveliko tveganje za koncentracijo moči v enem političnem ali interesnem centru;
- da bo hkratno zmanjšanje števila članov sveta zavoda omogočilo bolj racionalno delovanje in znižalo stroške, ob tem pa število ostaja dovolj veliko, da bo svet odražal potrebno družbeno pluralnost oziroma uravnoteženost.
Bo sprememba vodstva RTVS prinesla več ali manj politike?
Že zdajšnje vodstvo RTVS je "vendarle prispevalo k temu, da je program bolj pluralen, da se sliši širši nabor mnenj in stališč ljudi, ima širši nabor komentatorjev in gostov v oddajah", je še dejal Tomšič, ki ob morebitni zamenjavi vodstva pričakuje "vsebinsko izrazito monoton program", kjer bodo "prispevki in oddaje v sozvočju s tem, kar hoče trenutno vladajoča levičarska koalicija".
Dejanski namen referenduma je povsem jasen, še meni Tomšič: "Odstraniti določene moteče elemente, vse preostalo pa je temu podrejeno."
Staretova je prepričana, da bo sprejetje zakona prekinilo politizacijo javnega medija – torej da se ne ukvarjamo zgolj s tem, ali je v programu dovolj leve ali desne politike, je poudarila.
"Namesto da bi se ukvarjali z res ogromno širino produkcije, ki jo RTVS ponuja in ki si dejansko zasluži razmislek o prihodnosti, o razvoju, o preživetju in o kakovosti. Prepričani smo, da se mora politika umakniti iz našega javnega medija in da morajo tja priti strokovni kadri s strokovno razpravo o tem, kakšen javni medij si v prihodnje sploh želimo," je za Siol.net še dejala Staretova.
"Stavka zaposlenih je politično motivirana"
Vtis v javnosti o stavki zaposlenih na RTVS je povsem drugačen kot realna slika, je trenutno dogajanje na RTVS še komentiral Tomšič:
"Po naših podatkih dejansko stavka manj kot desetina zaposlenih v tej ustanovi, tudi manjšina novinarjev. Gre za izrazito manjšino in ta stavka je tudi izrazito politično motivirana z nezadovoljstvom dela novinarjev, z vodstvom in uredniki, ker pač menijo, da so 'napačne barve'."
"Po mojih informacijah ima sindikat, ki vodi stavko, od 400 do 500 članov. Diskvalifikacije in poskusi zmanjševanja napora novinarjev in drugih ustvarjalcev, predvsem na TVS, da bi uveljavili profesionalne standarde, so res nizkotni argumenti. To, da stavka zgolj desetina ljudi, ne drži. Pa tudi če bi, bi moralo vodstvo, predvsem pa programski svet, zahteve stavkajočih resneje nasloviti in še kako prisluhniti zaposlenim, ki ustvarjajo program," mu odgovarja Staretova.
114