Petek, 31. 5. 2024, 7.00
2 tedna, 6 dni
Kako prepoznati dezinformacije?
Tina Maze je spregovorila o neprijetni izkušnji #video
Ali ste videli sliko pretepene Tine Maze? Ali ste prebrali, da jo toži banka? Ali ste slišali za invazijo stenic v eni izmed evropskih držav? Ali ste videli fotografijo papeža Frančiška v beli puhovki? Verjetnost, da ste v zadnjih mesecih naleteli na vsaj eno izmed zgoraj opisanih informacij, je zelo velika. A vse te zgodbe niso resnične. Gre za dezinformacije, ki se v digitalni dobi širijo hitreje kot kadarkoli prej. Težko jih je preprečiti, lahko pa se jih naučite prepoznati in s tem zaustaviti njihov učinek. Preverili smo, kako lahko to storite.
V današnjem globaliziranem in tesno povezanem svetu tudi Slovenija ni oaza, ki bi bila izolirana od širjenja dezinformacij. Z vse večjo vlogo družbenih omrežij in razvojem umetne inteligence se možnosti širjenja dezinformacij bliskovito povečujejo.
Pri nas sta znana primera politika in športnice, ki sta vas vabila k investiranju v lažne valute, zaokrožila pa je tudi lažna novica, da Ukrajina ustvarja umazano bombo, ob njej pa fotografija slovenske Agencije za radioaktivne odpadke.
Ljudje, ki stojijo za dezinformacijami, imajo lahko zelo različne cilje, a njihov skupni imenovalec je, da ti cilji nikoli niso dobronamerni. Zato je še kako pomembno za korist družbe in vsakega posameznika, da tem informacijam ne nasede.
Kaj so dezinformacije?
Dezinformacij ne gre enačiti z lažnimi novicami oziroma širše prepoznanim angleškim izrazom fake news, ki je dobil močno politično konotacijo in se hitro razširil po svetu, navadno pa se uporablja za politična obračunavanja, opozarja vodja skupine za politiko, strategijo in globalna prednostna vprašanja na oddelku za strateško komuniciranje Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD) Siim Kumpas, ki je nastopil v vladnem GOVSI podkastu, ki si ga lahko v celoti ogledate tukaj.
Dezinformacije so zavajajoče ali nepravilne informacije, ki jih širijo posamezniki, organizacije in nenazadnje tudi države, med katerimi izstopata ruska in kitajska propaganda, poudarja Kumpas. Njihov namen je, da javnost zavedejo ali pa želijo z njo manipulirati in vplivati na splošno javno mnenje. Posamezniki, ki stojijo za dezinformacijami, želijo ustvariti zmedo, vzbujajo jezo in strah ter želijo škodovati ugledu posameznikov, organizacij ali institucij in držav. Z njimi lahko pretirano poudarjajo razlike v javnih polemikah, delijo narod in celo vplivajo na politične procese.
Ljudje dezinformacijam pogosto nasedejo, saj so tovrstne novice videti pristno. A zagotovo nihče ne želi biti del ruske ali katerekoli druge propagande in širiti dezinformacij med svojimi prijatelji, znanci in družino. S širjenjem takšnih dezinformacij tako tudi družba sprejema odločitve na neverodostojnih podatkih, spodkopava zaupanje v državne institucije, medije in celo ogroža demokracijo.
Razsežnost dezinformacij je še posebej očitna v kriznih razmerah, kot je bila na primer pandemija novega koronavirusa, ko smo lahko iz prve vrste opazovali širjenje dezinformacij, katerih učinek je bilo občutiti tako v zdravstvu kot tudi na zdravju posameznikov.
Zakaj se dezinformacije hitro širijo?
Akterji, ki širijo dezinformacije, so lahko državni ali nedržavni. "Zanje so informacije orodje ali celo orožje, še posebej če na primer pogledamo, kako so uporabili informacijske operacije skupaj z vojaškimi napadi na Ukrajino. To kaže, kako so te informacijske operacije integrirane z njihovimi vojaškimi operacijami, diplomatskimi dejavnostmi in vsem ostalim. To je bistven del njihovega načina razmišljanja in delovanja," je o (državnih) akterjih, ki širijo dezinformacije, povedal Kumpas.
Dezinformacije se širijo zaradi čustvenega naboja, ki ga nosijo. Njihovi ustvarjalci dezinformacije prikažejo tako, da v bralcih vzbudijo močna čustva, pa naj gre za veselje, strah ali jezo. To je namreč razlog, zaradi katerega se širijo izjemno hitro. "Dezinformacije prikažejo zelo čustveno. Če vidimo nekaj, zaradi česar se nam takoj začnejo tresti roke, hočemo to takoj deliti, všečkati ali komentirati, a takrat je čas, da se zaustavimo, globoko zadihamo in nekaj časa počakamo, preden se na zadevo odzovemo."
A ni zgolj čustven vidik tisti, zaradi katerega se dezinformacije hitro širijo. Dezinformacije so pogosto objavljene na spletnih mestih, ki so na las podobna tistim, ki jim uporabniki zaupajo. Pogosto gre za ponarejene medije. "Ustvarijo nekaj, kar je videti kot najpomembnejši časopis v Sloveniji. Ko pa odpreš spletno stran, vidiš, da je ena črka v naslovu drugačna. V 95 odstotkih pa je videti enako kot dejanski časopis. In je denimo devet zgodb na spletni strani enakih kot v dejanskem časopisu, ena zgodba pa je podtaknjena. Vsi ne bodo nasedli. Mnogi vidijo, da je to lažna stran. Veliko ljudi pa tudi ne pogleda vrstice z naslovom in ne preveri vseh črk, ali je vse enako," je še dodal Kumpas.
Kako lahko preprečimo širjenje dezinformacij?
Kot opozarja Kumpas, je pri preprečevanju širjenja dezinformacij in s tem tudi njihovega učinkovanja ključno sodelovanje vseh slojev družbe. Vse se začne s prepoznavanjem grožnje. Če ta vpliva tudi na javno mnenje, je čas za ukrepanje, evropski pristop opisuje Kumpas. Razširiti je treba zavedanje o obstoju grožnje. Tukaj je pomembno neprestano izobraževanje. Družabna omrežja so z nami že dolgo časa, a ljudje še vedno prehitro verjamejo vsem vrstam dezinformacij, ki se na njih širijo.
Prav zato je pomemben skupni pristop, pri katerem sodelujejo vsi: vlade z vlaganjem v izobraževanje, mediji, ki opozarjajo na pasti, širijo zavedanje, podjetja, ki razvijajo orodja za prepoznavanje dezinformacij, platforme družabnih medijev, ki sodelujejo pri preprečevanju širjenja, in seveda vsak posameznik, ki ima moč, da sam prepozna dezinformacijo in je zato ne deli naprej.
Kako lahko vsak med nami prepozna dezinformacijo?
Zavedanje, da dezinformacije obstajajo in da je lahko prav vsak med nami njihova tarča, je prvi korak k zaščiti. Pri prepoznavanju dezinformacij si lahko pomagate z zelo preprostimi navodili:
-
Ali poznate medij (vir) informacije? Mu zaupate? Če ga ne poznate, ga preverite. - Preverite avtorja. Ali je pod novico podpisan avtor? Ali ga poznate? Ga lahko preverite s preprostim iskanjem na spletu?
- Kakšen je jezik novice? Slovnične in pravopisne napake, nelogični stavki – vse to je lahko znak, da je bila novica zgolj rezultat strojnega prevajanja.
- Preverite datum novice. Resni mediji ne objavljajo novic s starimi datumi.
- Preverite fotografijo. Ima pripisanega avtorja?
- Preverite novico pri različnih virih. Redko se zgodi, da je novica objavljena le na enem mestu.
- Če gre za nenavadno vsebino, se vprašajte, ali gre morda za šalo. Razmislite tudi, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Dezinformacije pogosto slonijo na znanih obrazih
Ustvarjalci dezinformacij za boljši učinek radi izrabljajo znane obraze. Brez sramu uporabijo celo njihove fotografije in videoposnetke. Tako so pred kratkim uporabili tudi sliko Tine Maze, ki je spregovorila o svoji izkušnji in stiski, ki jo je ob tem občutila. Oglejte si, kaj je povedala:
»preBERI, preMISLI, PREVERI«
Na portalu GOV.SI je tematska podstran o dezinformacijah z dodatnimi poglobljenimi vsebinami.
Spremljajte tudi profil Ustavimo dezinformacije oziroma @SloVsDezinfo na družbenih omrežjih:
X,
Facebook in
Več o tem, kakšne dezinformacije se širijo, lahko izveste tudi v tedenskem poročilu spletne strani EUvSDisinfo, ki ga prevajajo tudi v slovenščino in objavljajo na GOV.SI.
