hiša
Petek, 18. 8. 2023, 22.14
1 leto, 2 meseca
Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,50
"Prvi stalni nadomestitveni objekti bi tako lahko bili postavljeni v kakšnem letu, verjetno prej to ni mogoče," je povedala arhitektka Mima Suhadolc.
"Delavcev ni, gradbena podjetja pa so že zasedena s projekti za najmanj pol leta vnaprej," pravi solastnik in direktor proizvajalca montažnih hiš Žiher hiše Marko Žiher. "Potrebna bo ocena, katera območja oziroma naselja bi bilo smiselno sčasoma v celoti seliti na drugo lokacijo," pa opozarja arhitektka Mima Suhadolc. Pojasnila je še, da je v resnici pravi izraz, ki ga moramo uporabljati, nadomestitveni in ne nadomestni objekti.
"V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti, saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo od drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti, kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč," pravi arhitektka in članica upravnega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Mima Suhadolc.
Vlada je stopila v stik s prvimi gradbenimi podjetji, ki bi lahko sodelovala pri postavitvi nadomestitvenih objektov po uničujočih poplavah na Koroškem in Gorenjskem.
Kot nam je pojasnil direktor podjetja Žiher hiše Marko Žiher, so v začetku prejšnjega tedna dobili povpraševanje ministrstva za gospodarstvo o usposobljenosti podjetja in njegovih kapacitetah za gradnjo hiš.
"Na mesec jih lahko izdelamo sedem, v petih do sedmih letih do 500. Postavljati bi jih lahko začeli takoj, a je sama postavitev odvisna od dolgotrajnih postopkov, predvsem pridobitve gradbenih dovoljenj. Najcenejši model, ki ga ponujamo, ima bruto tlorisno površino 70,93 kvadratnega metra po ceni 87.990 evrov na hišo," je pojasnil.
Direktor podjetja Žiher hiše Marko Žiher pravi, da so v začetku prejšnjega tedna dobili povpraševanje ministrstva za gospodarstvo o usposobljenosti podjetja in njegovih kapacitetah za gradnjo hiš.
Po njegovih besedah mora imeti od začetka do konca izvedbe posameznega projekta postavitve nadomestitvenih objektov nadzor eno podjetje, sicer lahko prihaja do zavlačevanj in prelaganja odgovornosti med podjetji. "Trenutno delavcev ni, gradbena podjetja pa so že zasedena s projekti za najmanj pol leta vnaprej," je dejal.
Da se ne bi ponovila zgodba sanacije po potresu v Posočju, "ki se je sramotno vlekla praktično dve desetletji, pri čemer so se križali različni interesi, prihajalo pa je tudi do zlorab," bo, kot pravi, v gradnjo treba vključiti vse proizvajalce montažnih hiš, pri čemer je prepričan, da bi skrajni rok za konec sanacije moral biti pet let.
Pri vprašanju, kje bodo stali ti objekti, Žiher dvomi, da se bo glede na domačo in evropsko zakonodajo dalo na hitro spreminjati kmetijska zemljišča v gradbena, zato je po njegovem mnenju bolje najprej preveriti, ali imajo občine proste zazidljive parcele, ki so zdaj namenjene kakšni drugi gradnji.
"Zakonodajo glede izdaje gradbenih dovoljenj je treba spremeniti"
"Nujno je treba spremeniti zakonodajo glede izdaje gradbenih dovoljenj, ki bo na območjih, kjer se nameravajo ti objekti postaviti, pospešila postopke, da se lahko takoj začne gradnja v okviru obstoječih prostorskih aktov, pozneje pa se lahko vso dokumentacijo ureja vzporedno z gradnjo," je izpostavil in dodal:
"Ljudem pa je treba jasno povedati, da gre za nadomestitvene gradnje, ki so sicer vrhunski produkti, vendar znotraj tipizirane gradnje. Če bomo dovolili možnost prevelike izbire, bomo nadomestitvene objekte postavljali 20 let. Naše izkušnje kažejo, da zaradi različnih želja strank od podpisa pogodbe do začetka gradnje včasih traja tudi do tri leta. Verjetno bo sicer treba najti individualne rešitve tudi za nekoga, ki je ostal brez kmetije in bo želel verjetno na isti način živeti tudi naprej in zanj takšna naselja ne bodo prišla v poštev, ampak absolutno bo treba pri tem poslušati stroko."
Potrebna bo odločitev, katera naselja bi bilo smiselno preseliti
"Najprej bo treba res natančno oceniti škodo na posameznih objektih in določiti, katere se lahko na istih lokacijah znova zgradi, katere je smiselno prenoviti ter katere je treba preseliti na nove lokacije in zgraditi nadomestne gradnje," pa izpostavlja arhitektka in članica upravnega odbora Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Mima Suhadolc.
Opozarja, da je potrebna tudi ocena posameznih območij in odločitev, katera je smiselno, kar zadeva protipoplavne ukrepe, varovati kot celoto in tam še vedno dopuščati gradnjo ter katera območja oziroma naselja bi bilo smiselno sčasoma v celoti seliti na drugo lokacijo, saj vsega ni mogoče varovati.
"Lokacije za nadomestitvene stavbe je treba iskati čim bližje lokacijam, kjer so bile stavbe postavljene do zdaj, da se ljudi ne razseli in da ostanejo v okviru svoje socialne skupnosti," pravi arhitektka Mima Suhadolc.
"Prvi stalni nadomestitveni objekti bi lahko bili postavljeni v kakšnem letu"
"Umeščanje novih nadomestitvenih objektov v prostor je zelo kompleksna zadeva, pri kateri je treba upoštevati več dejavnikov. Poleg ogroženosti zaradi naravnih nesreč (poplave, plazovi, potresi) in varovanih območij je treba upoštevati tudi izhodišča sodobnega urbanizma (povezanost z javnim potniškim prometom, komunalna opremljenost, opremljenost z družbeno infrastrukturo, zelenimi površinami …, ohranitev identitete lokacije, vrednotenje kakovosti prostora, krajine, narave in kulturne dediščine) ob upoštevanju strateških ciljev države," je pojasnila.
Skrbno je treba pretehtati, kje se iščejo ta območja, da se, kot pravi, ob tem ne ustvarjajo nove težave: "To ni nekaj, kar bi se dalo narediti zelo na hitro, ampak bodo za to potrebne presoje in strokovne podlage. Prvi stalni nadomestitveni objekti bi tako lahko bili postavljeni v kakšnem letu, verjetno prej to ni mogoče."
"Ljudje naj ostanejo v okviru svoje socialne skupnosti"
"Lokacije za nadomestitvene stavbe je treba iskati čim bližje lokacijam, kjer so bile stavbe postavljene do zdaj, da se ljudi ne razseli in da ostanejo v okviru svoje socialne skupnosti. Veliko bo treba komunicirati s prebivalci in lokalno skupnostjo, ki gotovo poznajo situacijo v svojem okolju in jo lažje rešujejo. Za nadomestitvene stavbe je treba stremeti k racionalni rabi prostora, čim bolj raznovrstni stavbni tipologiji, pri čemer ne gre podpirati izključno individualne stanovanjske gradnje," je izpostavila in sklenila:
"Poleg nadomestitvenih stavb je treba iskati rešitve tudi v praznih hišah in stanovanjih na teh območjih, ki jih je sicer po Sloveniji zelo veliko. Država bi jih lahko najela in za določeno obdobje plačevala najemnino, kasneje pa bi se lahko dogovarjali tudi o možnosti odkupa. Tistim, ki bi želeli in bi bili finančno zmožni sami reševati nastalo situacijo, bi bilo smiselno namesto novih stavb zagotoviti enakovredno denarno pomoč oziroma pomoč v obliki ugodnih kreditov."
- Interventni zakon naj bo prostorsko in časovno omejen, rešitve naj bodo usmerjene zgolj v reševanje škode in sanacijo posledic tokratne ujme. Novih sistemskih ukrepov in sprememb obstoječe zakonodaje naj se v tem trenutku ne odpira.
- Na osnovi ocene stanja naj se določijo tako območja, na katerih veljajo določila interventnega zakona.
- Za pripravo ustreznih rešitev je najprej nujno pridobiti vse podatke o trenutnem stanju. Na osnovi teh podatkov pa je treba pripraviti oceno o potrebnih obnovah in novogradnjah (kje in koliko), pri čemer je treba upoštevati tudi starost prebivalstva in glede na to razmisliti tudi o alternativnih načinih bivanja, kot so varovana stanovanja in podobno.
- Prednost naj se da aktivaciji obstoječih praznih objektov (na primer kot najemna stanovanja/hiše, ki se jih po potrebi obnovi, najemnino za določeno obdobje plačuje država) ter gradnji na nepozidanih stavbnih zemljiščih, šele nato naj se začne postopke za določitev novih stavbnih zemljišč.
- Po oceni stanja bi bilo smiselno na tistih nepozidanih stavbnih zemljiščih, ki so ogrožena zaradi poplav ali plazov, določiti začasni moratorij na gradnjo. Na podlagi podrobnih analiz se preveri, ali je s prostorskimi ukrepi gradnja sploh mogoča, če gradnja ni mogoča, se taka območja nadomesti na drugih, pred poplavo in plazovi varnih zemljiščih.
- Kljub temu, da se mudi, si je treba vzeti čas za dobro in kompleksno analizo stanja. Pristop k iskanju novih stavbnih zemljišč je strokovno jasen in tu poenostavljanja niso smiselna/mogoča.
- Za takojšnjo namestitev prizadetih v poplavah se postavi začasne nujne objekte, kot jih določa 2. točka prvega odstavka 4. člena GZ-1, pri čemer predlagamo, da ti objekti ob izkazovanju skladnosti s prostorsko in gradbeno zakonodajo lahko postanejo stalni objekti.
- Za objekte, ki se bodo gradili kot novogradnje na novih lokacijah (nadomestitveni objekti), pa predlagamo pohitritev pridobivanja GD.
- Nesreča je resno prizadela številne ljudi, ki so živeli v zelo različnih osebnih, ekonomskih in prostorskih pogojih, in ti ljudje morajo biti skupaj s svojimi lokalnimi skupnostmi vključeni v pripravo in izvajanje sanacijskih ukrepov.
