Nedelja, 21. 4. 2024, 22.27
7 mesecev
Tanja Skaza: Ko greš iz okolja, v katerem si uspešen, se zrušiš
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,46
"Res je, da moja starša nista imela denarja, imela pa sta ljubezen, in če kaj, sem v družini dobila ljubezen," v pogovoru za Siol.net pove Tanja Skaza.
To, da je odraščala v revni družini, da njena starša prihajata iz držav nekdanje Jugoslavije in da v času njenega odraščanja nista znala dobro govoriti slovensko, da je bil oče alkoholik, mama pa je pri 40 letih zaradi bolezni izgubila govor, so stvari, s katerimi se je morala spopasti in pomiriti Tanja Skaza. Ženska, ki jo Slovenija pozna kot uspešno gospodarstvenico in ženo podjetnika Igorja Skaze. Ženska, katere življenje je videti idealno in ki ji mnogi očitajo, da ji je bilo v življenju s tem, ko se je poročila v bogato družino, vse podarjeno. Skaza ne zanika, da se je na pot odkrivanja sebe lahko podala, ker je imela v nekem trenutku življenja vse, kar si je kdaj želela, v prvi vrsti pa si je prigarala finančno varnost, ki ji omogoča, da počne, kar si želi. "Marsikdaj sem slišala stavek, ko je človek razvajen, ko ima vsega polno rit, ne zna spoštovati tega, kar ima," je v pogovoru za Siol.net povedala Skaza, ki kljub temu, da je imela na videz vse, ni bila srečna. Spregovorila je o svojem otroštvu, težkih trenutkih v poslu, iskanju same sebe pri 40 letih, odnosu z možem in poslanstvu, ki ji ga narekuje srce.
"Danes se počutim desetkrat bolje kot pri svojih 25, 30 ali celo 40 letih in zato se staranju samo prepuščam. V svoji koži se počutim lepo in zato svojih let ne vidim kot oviro."
Tanja Skaza je podjetnica in menedžerka ter solastnica podjetja Plastika Skaza in Inštitut Skaza. Odraščala je v Velenju, s 16 leti je začela delati in se ob delu tudi izšolala. Zaposlena je bila v Zlatarni Celje, kjer je bila direktorica prodaje, nato pa je postala prokuristka v družinskem podjetju Plastika Skaza, ki sta ga leta 1977 ustanovila starša njenega moža Igorja Skaze. Leta 2006 je postala direktorica podjetja in ga uspešno vodila več kot 15 let. V tem času je podjetje prejelo številne nagrade, tudi sama pa se lahko pohvali z nazivom mlada menedžerka in famme fatale 2014 in naj evropska menedžerka leta 2016. Leta 2016 se je podala na pot odkrivanja sebe, leta 2020 pa zapustila direktorski stolček v Plastiki Skaza in se posvetila osebnemu in poslovnemu svetovanju. V sklopu Inštituta Skaza danes organizira coachinge, delavnice in akademijo za ženske Spremembe vredna, za katero si želi, da bi prerasla v gibanje. Leta 2020 je izdala knjigo o osebnostni rasti Spremembe vredna.
Z Igorjem Skazo sta se poročila leta 2006, skupaj imata dva otroka. Leta 2022 sta svojo ljubezen in povezanost kronala z duhovno poroko. Rada ima red in disciplino ter konsistenco in rituale, kar ji je, kot pravi sama, pomagalo na poti osebnostne rasti. Svoj prosti čas najraje preživlja na morju. Njena dobra prijateljica je najbogatejša Slovenka Iza Login.
Za intervju se dogovorimo v torek ob 9.30 v njeni pisarni v Ljubljani. Vsi vemo, kakšen je ljubljanski promet, ko se ti mudi. Na semaforjih same rdeče, nihče se nikamor ne premakne. Če kaj, danes ne smeva zamuditi, rečem fotografinji. Greva namreč k Tanji Skaza, uspešni poslovni ženski, ki zagotovo ne prenese zamujanja. Loviva zadnje minute in na srečo prideva ravno ob dogovorjeni uri. Na najino presenečenje nama ne odpre PR-ovka ali tajnica, pač pa kar Tanja Skaza, stisne roko in naju povabi naprej. Nikjer nikogar. Razloži, da je sama, saj ima danes na urniku le coachinge in zato ni nikogar v pisarni. Vsem trem skuha kavo in prinese vodo. "Včasih bi se obremenjevala, ker nisem vsega že vnaprej pripravila. Danes pa si rečem, saj smo same ženske," pove v smehu.
Ker omeni, da je prišla le nekaj minut pred nama, me zanima, kako začne svoj vsakdan. "Še preden vstanem, meditiram, da se povežem sama s sabo. Potem zapišem, za kaj vse sem hvaležna. Hvaležnosti pomagajo odpirati nova obzorja, in ko pridejo izzivi, se z njimi lažje spopadeš. Potem je na vrsti telovadba in šele nato začnem dan. Pred 9. uro težko funkcioniram," pove.
"Lahko delite, kaj ste danes zapisali v vaš dnevnik hvaležnosti?" vprašam. Brez oklevanja odpre svoj tablični računalnik in med drugim prebere, da je hvaležna za svojo družino in za čudovit dan, poln ljubezni, sreče, lahkotnosti, uspeha ter pozitivne naravnanosti. "Hvaležna, ker sem vsak dan boljša oseba, ker sem srečna, vesela, verjamem vase, čutim svojo vrednost, sem dovolj in potrebujem le samo sebe za srečo in uspeh. Potem imam malo spolnosti (smeh, op. a). Hvaležna, ker imam polne obrede, delavnice, coachinge in ker vem, kdo sem in kaj si želim."
"Moje trpljenje vidim kot največjo šolo in iz tega sem naredila najboljše rezultate tako na osebnem kot na poslovnem področju. Lahko bi delila še marsikatero zgodbo, ko mi je bilo težko. A žrtev je dovolj, dajmo raje ustvarjati zmagovalce. S tem imam v mislih zmagovalce znotraj sebe, tiste, ki živijo svoje življenje."
Danes Tanja Skaza ve, kdo je in kaj si v življenju želi, še nekaj let nazaj pa temu ni bilo tako. Svoje moči je dolga leta usmerjala v podjetje Plastika Skaza, kjer je začela kot prokuristka, nato pa sedla na direktorski stolček. V času, ko je bila karierno na vrhuncu, leta 2014 je osvojila naziv mlada menedžerka leta in famme fatale, dve leti kasneje pa je bila izbrana za naj evropsko menedžerko leta, je v sebi razpadala.
"Prelomni trenutek zame je bil, ko sem bila v soju žarometov. Leta 2014 in 2015 je bilo polno vsega, prejela sem številne nagrade. In takrat te ljudje hočejo, veliko sem predavala, gostovala na konferencah, na vsa povabila sem se odzvala. Vsi so me videli skozi moje uspehe, medtem ko sem sama čutila vedno manj lastne vrednosti. Moj um je deloval na principu, kaj vse moram, potem pa je prišel trenutek, ko sem ugotovila, da vse to, kar sem si želela, imam. Slavo, uspeh, rezultate, vse imam. Začelo se mi je dogajati, da sem se vsako jutro zbujala izčrpana, brez energije, nič več mi ni odgovarjalo, nisem rada hodila v službo. Vprašala sem se, ali sploh živim svoje življenje," pripoveduje sogovornica.
Ko je prijateljicam omenila, da čuti, da ni srečna, so jo vse le začudeno gledale, ker kaj drugega bi si človek sploh lahko želel. Imela je vse, moža, otroke in službo, v kateri je blestela.
"Nisem se dobro počutila v svojem telesu, čutila sem, kot da ni moje. Duša je hotela nekaj čisto drugega. Prišla sem na hrib, stala sem tam in si mislila, da sploh ne bi šla dol. Nisem imela življenjske energije, ta pa prihaja iz spolne sle. Sprašujem se, kako sem bila lahko tako uspešna, ko pa mi spolna čakra ni delala. Očitno sem vse te premike naredila z umom. Ves čas sem analizirala preteklost ali pa se ukvarjala s tem, kaj bo v prihodnosti. Nisem znala živeti tukaj in zdaj. Najhuje od vsega je bilo, da sem bila vsa ta leta samotarka in si nisem dovolila, da bi me kdo prizadel. Ustvarila sem si oklepe, v službi si nisem upala pokazati svoje ranljivosti. Ko kaj ni šlo, sem bila trdna kot skala, vse bi se lahko zrušilo, a jaz bi zmogla. Vedela sem, da nekaj ni prav in nisem več želela živeti takšnega življenja. Najprej mi je bilo nerodno govoriti o tem. Vprašali so me, ali je z mano vse v redu, kaj več bi si sploh lahko želela. Marsikdaj sem slišala stavek, ko je človek razvajen, ko ima vsega polno rit, ne zna spoštovati tega, kar ima."
"Drugi so me videli kot top žensko, ki je na vrhuncu svoje kariere, jaz pa sem sebe videla čisto drugače. Nisem imela občutka, da sem dovolj dobra in dovolj vredna, nisem se sprejemala v celoti."
Kljub začudenju vseh okoli sebe je šla v trgovino in nakupila knjige za osebno rast. Še posebej velik pečat je na njej pustila knjiga Menih, ki je prodal svojega ferrarija avtorja Robina S. Sharme. Udeleževala se je njegovih delavnic in delavnic drugih duhovnih učiteljev ter začela spoznavati, da sreča ni zunaj, ampak znotraj nas. Dvanajsturni delovnik je zamenjala za delo na sebi in pogumno zakorakala v svojo temo, ki, kot je kmalu ugotovila, izvira iz njenega otroštva.
"Prihajam iz skromne družine, moja mami je Srbijanka, moj oče je musliman. Mami se nikoli ni cenila, nikoli se ni imela za dovolj dobro. Od nje sem prevzela vzorec manjvrednosti. Ni govorila prav dobro slovensko in spomnim se, da me je v mladosti vedno motilo, da me je klicala 'sine', nikoli mi ni rekla hčerka. Prisoten je bil tudi vzorec nesprejetosti, ker sem čutila, da temu okolju ne pripadam. Hotela sem iti iz Velenja, ker me je ta kraj spominjal na moje otroštvo. To pa ni bilo ravno lepo. Bila sem samotarka, nisem smela nositi strganih hlač, ker oče tega ni odobraval, če sem naredila kaj narobe, se je mama obremenjevala, kaj bodo rekli sosedi, če sem dobila malo slabšo oceno, pa jo je skrbelo, kaj bodo rekli sorodniki v Srbiji. Odrasla sem z zelo močnim vzorcem, da so mnenja drugih pomembna."
To, da prihaja iz Srbije, iz Bosne, to, da je bil njen oče alkoholik, mama pa je pri 40 letih zaradi bolezni izgubila govor, so stvari, s katerimi se je začela ukvarjati. Kot sama pravi, je začela reševati temo, ki je bila skrita v njej.
"Analizirala sem vsak oklep, ki sem si ga nadela. Svoje mame nisem sprejemala, vse me je motilo. Nikoli se ni želela urediti, in ko sem ji to omenila, mi je vedno odgovorila: 'Tanja, lepota prihaja iz duše, ne od zunaj.' Sama sem morala biti namreč vedno do potankosti urejena, vsak las na svojem mestu. Potem sem z mamo preživela nekoliko več časa in spoznala, da sem ista kot ona, samo na drugačen način. Ona je imela ponižanje, jaz oholost, isti podzavestni vzorec, ki se kaže povsem drugače. Res je, da moja starša nista imela denarja, imela pa sta ljubezen, in če kaj, sem v družini dobila ljubezen."
"Ko imaš denar, greš v drago trgovino in domov odideš s kupom vrečk. Stvari pospraviš v omaro in jih niti enkrat ne oblečeš. Na ta način sem se tudi sama včasih potolažila. Ko sem še delala v Zlatarni Celje, sem si kupila kakšen kos nakita. Ko se človek počuti manjvrednega, si kupi draga oblačila in nakit, ker nam to da vrednost, ki je sami navznoter ne čutimo. Potem sem spoznala, da si tega ne želim, in med preobrazbo ugotovila, da v življenju ne potrebujem dragih stvari zato, da se imam lepo."
S pomočjo duhovnih učiteljev, spiritualnih obredov in svete medicine (ayahuasca, op. a.) se je dotaknila izvora svoje bolečine in se odprla za učenje. Kot pravi sveta medicina, um umakne na stran, zruši ego in odpre dušo. Bori se z oklepi, ki si jih človek skozi življenje nadene. Z vsakim obredom kakšen oklep odpade in kocke življenja se počasi začnejo sestavljati. "Iz teorije, kjer dela um, v nekem trenutku pride čas za medicino, ki gre naravnost v srce," ugotavlja Skaza.
V svet medicine jo je zares popeljala najbogatejša Slovenka Iza Login, s katero sta v začetku tudi poslovno sodelovali, a kaj kmalu ugotovili, da je bolje, če posla in prijateljstva ne mešata. Še danes ostajata dobri prijateljici, ravno na dan našega pogovora sta se po letu dni spet uspeli videti.
Leto dni je delala na sebi, nato pa je svoje znanje začela uvajati med zaposlene v podjetju Plastika Skaza. Zanimalo jo je, s kakšnimi ljudmi imajo opravka in v kakšni meri njihove vrednote sovpadajo z vrednotami podjetja. Svoje znanje je imela možnost takoj preizkusiti v praksi.
"Takrat sem videla drugo plat zgodbe. Ni cilj, kakšen rezultat dosežem, ampak koliko ljudi prebudim in jim pomagam, da naredijo korak naprej, da sprejmejo novo službo, najdejo partnerja ... Vedela pa sem, da bom morala, če želim narediti piko na i, Skazo zapustiti. Ko greš iz okolja, v katerem si uspešen, se zrušiš, to pa je edini način, na katerega lahko ugotoviš, kakšna je v resnici tvoja vrednost in ali si jo le umetno zgradil v okolju, kjer si uspešen."
To je storila leta 2020, ko je po rekordnem poslovnem letu na presenečenje marsikoga zapustila podjetje in, kot pravi, sledila srcu. "V življenju sem si z delom zagotovila finančno varnost, da lahko počnem, karkoli želim. Tukaj lahko naredim kljukico. Potem sem spustila um in si dovolila slediti srcu. To mi je govorilo, naj ženskam, ki imajo denar, pokažem, naj začnejo delati s srcem in naj ne bodo toliko v umu. Tistim, ki hrepenijo po denarju, pa pokažem, da ga lahko imajo. To sem sama počela 20 let," pripoveduje Skaza, ki danes uspešno vodi Inštitut Skaza, letos pa bo organizirala že četrto Akademijo za ženske Spremembe vredna.
"Ljudje, ki pridejo k meni, so najprej zadržani in povem jim, da dokler ne pridemo k bistvu, izgubljamo tako čas kot denar. Po duši sem še vedno gospodarstvenica in vem, da je denar treba zaslužiti. Ko vidim, da katere stranke ne morem odpreti, gre z mano na obred s sveto medicino. Do danes sem peljala že več kot 200 ljudi."
Akademijo za ženske je ustvarila, ker želi ženskam pokazati, da zdravih odnosov doma in v poslu ne morejo graditi, dokler same sebe ne sprejmejo v popolnosti. "Čutim, da sem morala Skazo oddelati, tam sem se počutila varno, univerzum pa mi je narekoval, da moram svoje izkušnje in spoznanja deliti naprej. Zelo težko učimo nekaj, česar sami nismo doživeli. Ženske pridejo k meni, ker želijo biti uspešne. Če se tako izrazim, imam to za malico, ker to zgodbo dobro poznam. Potem pridejo ženske, ki so uspešne, pa nimajo urejenih stvari v družini, v partnerstvu … Tukaj dam toliko, kolikor sem sama doživela, Nekateri rečejo, da se ne bi dotikali osebne plati, le poslovno, a kaj kmalu ugotovimo, da je to zelo povezano."
"Ko pride k meni ženska in reče, da želi biti uspešna, ji bom pri tem pomagala. Seveda lahko človek ostane v povprečju in je povsem srečen in zadovoljen, a ne uresniči svojih potencialov in ne odkrije, s kakšnim poslanstvom je prišel na ta svet. Treba je iti čez mejo, meja pa pomeni trpljenje, ker samo skozi trpljenje prideš do največje sreče. Potem jo namreč znaš meriti."
Kako zelo je lahko posel povezan z zasebnim življenjem, še predobro ve sama. Podjetje Plastika Skaza sta ustanovila starša njenega moža Igorja Skaze. Mnogi ji tudi zato, ker se je poročila v bogato družino, očitajo, da ji je bilo vse podarjeno.
"Celo otroštvo sem se morala dokazovati, da sem enako vredna kot ostali, ker sem prihajala iz takšne družine. Tudi v Skazi sem se morala dokazati, da sem vredna, da to zmorem. Bile so borbe med mano in mojo taščo in tastom, saj nisem oseba, ki bi se podredila. Prihajalo je do zelo velikega razkoraka in vedela sem, da skupaj ne bomo mogli voditi podjetja. Najlepši trenutek je bil, ko se je tašča odločila, da gre iz podjetja. Ker jaz nisem imela porodniške, sem zavihala rokave in se zakopala v delo. To je bilo edino, kar sem znala, moja mama in tašča pa sta pazili otroka. Če zdaj pogledam nazaj, ne vem, kako dobra mama sem bila prvih deset let svojima otrokoma. Moji dnevi so se vrteli okoli dela, z otrokoma sem bila le zvečer. A danes rečem, da sem bila najboljša mama. Odpustila sem si, da nisem bila veliko z njima. Ne krivim se več."
"V eni izmed knjig sem prebrala, da do 40. leta raziskuješ, po 40. pa začneš živeti. In to se je zgodilo meni. Leta 2016 sem imela 40 let. Tako kot vsako leto sem se tudi tokrat želela pokazati in priredila veliko zabavo. Sem Balkanka in veste, da mi, Balkanci, znamo narediti žurko. Povzpela sem se na stopnice in od tam opazovala goste. Vsi so se zabavali in plesali, jaz pa sem bila povsem na dnu. Vprašala sem se, za koga počnem vse to, zase ali za druge."
Ko se človek pri 40 letih začne spraševati, kdo je in kaj hoče, si to vprašanje zastavi tudi glede partnerja. "Deset let sva z možem živela drug mimo drugega, nisva bila povezana. Ko sem stopila na to pot, so se pojavila tudi vprašanja, ali si želim takšnega moža, ali si on želi takšne žene, ali je to zame ali ne. Ko odkrivaš sebe, se resetiraš. A vedela sem, da mi je dal svobodo in mi pustil, da sem v podjetju delala spremembe. Očitno me zmore in zmogel me bo tudi pri vseh mojih vzponih. Kar se tiče ljubezni do sebe, sem bila namreč tako rečeno v vrtcu," pripoveduje Skaza in prizna, da je bil njun odnos na veliki preizkušnji.
"Na začetku mu je bilo težko, leta 2017 sva imela najhujšo krizo. Takrat sem že nekaj naredila na sebi, on pa si je včasih želel nazaj tisto staro Tanjo. Takrat sem tudi ugotovila, da nama ne bo uspelo, če tudi on ne bo začel delati na sebi. Želela sem živeti drugačno življenje in čutiti sebe."
Tako je tudi njen mož stopil na pot odkrivanja sebe, tudi on na neki točki zapustil Skazo in tri leta posvetil osebni rasti. "Ko so me spraševali, kaj dela, sem rekla, da se uči spoznavati sebe. Spet so bili vsi začudeni, o čem govorim, a tako je bilo najboljše. Spoznal je, kaj ima rad, česa ne mara in kaj je dobro zanj. Iskreno sva se začela pogovarjati o vseh stvareh, o partnerstvu, o poslu, o osebnih željah, o spolnih željah, o vseh željah."
