Tanja Fajon ostro proti kritikam iz SDS in "ženskam za štedilnikom"

Feministična zunanja politika je po novem eden od temeljev slovenske zunanjepolitične strategije, ki jo je Fajonova pred dvema tednoma predstavila na posvetu slovenske diplomacije. V prvi vrsti je sicer s prenovo strategije napovedala vrnitev med "države jedrne Evrope" in odmik od zunanje politike predhodnika Anžeta Logarja oz. prejšnje vlade pod vodstvom SDS, ki je temeljila na poglabljanju odnosov s "suverenistično" višegrajsko četverico.

Novice Fajonova odpravlja Logarjevo zunanjepolitično strategijo #video

Logar je Fajonovi med drugim vrnil, da dejansko vodi prorusko politiko, saj da ko se zavzema za mirovno politiko, ruski agresor " muči in pobija civiliste v Ukrajini". Kritičen je bil predvsem do besed Fajonove, da bo Rusija morala biti del razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi. "Zagotovo pa so takšna sporočila balzam za Putinove medije," je v začetku tedna komentiral Logar na Portalu Plus.

Novice Fajonova: Slovenijo vračamo v jedro EU. Logar: EU takšne kvalifikacije ne pozna.

"Agresijo Rusije na Ukrajino smo neštetokrat obsodili"

Fajonova je tovrstne kritike zavrnila z oceno, da gre za politične napade SDS v poskusu vrnitve na oblast. "Njihovi komentarji zgolj potrjujejo že poznani način delovanja in utrjujejo razloge, zakaj so izgubili volitve," je dejala.

"Agresijo Rusije nad Ukrajino smo vlada in jaz osebno neštetokrat obsodili. Ne zato, da bi bili komur koli všečni, temveč zato, ker se Slovenija postavlja na stran žrtve, na stran vseh, ki spoštujemo mednarodno pravo, nedotakljivost meja držav in pravico Ukrajine do samoobrambe. Smo v vojni – ne z orožjem seveda – za ohranitev teh načel, smo v spopadu za vrednote in boju proti dezinformacijam," je poudarila v prošnji Siola za odziv.

Uničenje v ruski agresiji v Ukrajini Foto: Reuters Spomnila je, da Slovenija v Ukrajino dostavlja obsežno pomoč, da bi prispevali h končanju vojne, človeškega trpljenja in uničevanja "ter seveda k premirju, kar je nujno pred vzpostavitvijo dialoga z Rusijo". To pa ne more biti proruska politika, pravi slovenska zunanja ministrica, ki poudarja, da bo "Slovenija Ukrajini pomagala, dokler bo ta pomoč potrebovala".

"Neizpodbitno dejstvo sicer je, da dolgoročne stabilnosti v Evropi brez Rusije ne bo. Tudi po koncu vojne bo Rusija še vedno v Evropi. In še vedno bo pomembna regionalna sila z jedrskim orožjem. Z Rusijo se bo zato po koncu spopadov treba pogovarjati, tudi o tem, kako zagotoviti mir na evropskem kontinentu oziroma o novi varnostni arhitekturi na celini," je ponovila svoje stališče.

Komentirala je tudi prijetje dveh ruskih vohunov v Ljubljani in zavrnila kritike, da bi morala takoj poklicati na zagovor ruskega veleposlanika. Kot je dejala, so takšno oceno sprejeli po posvetih s profesionalci "v slovenskih institucijah, ki se s to zadevo resno ukvarjajo". "Vedeti je treba, da se pomemben del diplomacije dogaja izven oči javnosti," je dejala, hkrati pa zagotovila, da si vsi prizadevajo za zaščito nacionalnih interesov.

Novice Zdaj je potrjeno: pridržana tuja državljana sta pripadnika ruske obveščevalne službe

"Zakaj je feministična politika problem?"

Zelo razočarana pa je Fajonova zaradi kritik oz. po njenih besedah zaničevanja feministične zunanje politike enakih možnosti in opolnomočenja žensk in deklet. Gre za "zavzemanje za zatohlo, nazadnjaško Slovenijo, v skladu s katero je ženskam mesto za štedilnikom", meni Fajonova.

"Ta element v slovenski zunanji politiki ni nekaj povsem novega. Slovenija postavlja opolnomočenje žensk in deklic v ospredje že več kot desetletje, in sicer preko udejstvovanja v mednarodnih forumih in preko projektov razvojnega sodelovanja. V Afganistanu smo denimo zgradili bolnišnico za ženske. Očitno je težava v poimenovanju feministična," je dejala.

Afganistanske ženske so se po vrnitvi talibanov na oblast znašle pod hudim pritiskom Foto: STA ,

"Težko verjamem, da bi lahko kdorkoli iskreno nasprotoval zagovarjanju civilizacijskih norm in dejstvu, da je ženskam treba dati enake možnosti, da bomo lahko izkoristili vse razvojne potenciale. In želji, da to velja tudi v mednarodnem prostoru za vse zatirane in zlorabljane ženske in deklice," je dodala.

Novice Fajonova v Uzbekistan in Kirgizijo: v ospredju pogovori o gospodarskem sodelovanju

Kritizirala pa je tudi Logarja osebno in ga označila za populističnega politika, ki da se pretvarja s spravljivo in zmerno politiko. "Spravljivi politiki namreč več kot razumejo, da je trenutna situacija v svetu čas za izključno preudarno zunanjo politiko – tako, ki bo prispevala k reševanju sporov, ne pa jih dodatno podžigala."

"Naj povem s primerom - ni čas za deljenje non-paperjev o spremembi meja na Balkanu, kar se je dogajalo v času prejšnje vlade, s čimer bi verjetno zanetili hud konflikt v regiji. Ampak je čas za konstruktivno politiko, kakršno vodimo sedaj in ki je pripeljala do tega, da je Bosna in Hercegovina prejela status kandidatke za članstvo v EU," je še dejala ministrica.