SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Swiss Leaks: z računom v HSBC tudi nogometaš Primož Gliha (video)

1

termometer

Eden od imetnikov tajnih računov v Švici, ki so povezani s Slovenijo, je tudi nekdanji nogometni reprezentant Primož Gliha. Tajni račun je imel odprt štiri leta.

Med imetniki tajnih računov v švicarski podružnici britanske banke HSBC se je pojavilo tudi mnogo svetovnih športnih asov. Med drugim španski dirkač Fernando Alonso, urugvajski nogometaš Diego Forlan, italijanski motociklist Valentino Rossi, ruski teniški igralec Marat Safin in slavni nogometaš iz zadnje jugoslovanske generacije Dragan Stojković - Piksi. Zneski premoženja na njihovih računih segajo vse do 20 milijonov evrov.

Gliha za reprezentanco nastopil 28-krat Po podatkih, ki jih je pridobil Herve Falciani, obelodanila pa sta jih Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in francoski časnik Le Monde, je med imetniki tajnih računov tudi znani športnik iz Slovenije. Gre za Primoža Gliho, enega najboljših strelcev slovenske reprezentance iz 90. let in današnjega selektorja državne reprezentance do 21 let.

Gliha je v državnem dresu nastopil 28-krat in za reprezentanco dosegel deset golov. V športno zgodovino se je vpisal spomladi 1997 v Splitu, ko je na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo v Franciji hrvaški reprezentanci zabil tri gole. Slovenija se takrat na prvenstvo ni uvrstila, Hrvaška pa je imela ravno zaradi Glihovega hat-tricka in neodločenega izida še naporno delo v kvalifikacijah, vendar je pozneje zaslovela s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu.

Račun je imel odprt štiri leta Po uspešnem začetku kariere – leta 1990 je iz ljubljanske Olimpije prestopil v enega najboljših jugoslovanskih klubov Dinamo iz Zagreba – je njegovo športno pot zaznamovala vojna. Poleti 1991 se je vrnil v Slovenijo, kjer je igral za Muro in Ljubljano. Prvič ga je pot v tujino zanesla poleti 1995, ko je podpisal pogodbo s francoskim drugoligašem Chamois Niortais. V mestu s 140 tisoč prebivalci je dve sezoni igral na položaju srednjega napadalca.

Toda po podatkih ICIJ je Gliha že dobra dva meseca po prestopu v francoski klub, 11. septembra 1995, v ženevski podružnici HSBC odprl tajni račun s kodnim imenom Bled. Na njem je bila pooblaščena tudi njegova žena Irena. Takrat je bil francoski davčni rezident. Tajni račun v Švici je imel odprt štiri leta, do 18. januarja 1999. Prav zaradi tega podatkov o stanju na njegovem računu ni, saj ima ICIJ tovrstne podatke le za leti 2006 in 2007.

Gliha je leta 1997 prestopil k izraelskemu prvoligašu Hapoel iz manjšega mesteca Beit She'an. Ob reki Jordan je ostal dve sezoni in ta čas imel odprt račun pri isti banki.

Denarja ni mogel nakazati v Slovenijo, ker je bila tvegano območje Pred kamero Gliha ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja. Kot je pojasnil, ga k temu zavezuje pogodba z Nogometno zvezo Slovenije, ki kljub več pozivom ni dala soglasja za njegovo izjavo pred kamero. A Gliha je v krajšem telefonskem pogovoru med drugim povedal, da je v svoji aktivni karieri plačeval davke v sedmih različnih državah. Omenil je tudi, da je imel denar v Švici. Enkrat je banko celo prosil, naj del denarja nakaže v Slovenijo, vendar so mu bančni uslužbenci pojasnili, da to ni mogoče, saj naj bi bila takrat Slovenija tvegano območje.

Nogometaš Gliha ni edini slovenski športnik, ki je svoje zaslužke hranil v tujih bankah. Mnogo slovenskih nacionalnih junakov in prejemnikov olimpijskih medalj si je zaradi izogibanja davkov našlo zatočišče v kateri od davčnih oaz. Recimo nekdanja tekačica na 800 metrov Jolanda Batagelj, prej Čeplak, je bila prijavljena v Monaku, prav tako teniška igralka Polona Hercog. Danes se vse več slovenskih športnikov odloča tudi za Združene arabske emirate – na primer kolesar Jani Brajkovič in teniška igralka Katarina Srebotnik.

Davčne oaze za zmanjšanje davčnih obveznosti Dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije dr. Janez Kocijančič meni, da je "primerno, da tisti športniki, ki živijo in delujejo v Sloveniji, davke plačujejo pri nas. Davke je treba plačevati tam, kjer živiš, opravljaš športno dejavnost, kjer se zdraviš in kjer se financira športni program. Nimam nobenega razumevanja za trditve nekaterih, da so davčne obveznosti prevelike za tiste, ki zaslužijo veliko, in ravno prave za tiste, ki zaslužijo malo. Tisti, ki se selijo v tujino samo zaradi davčnih obveznosti, po mojem mnenju trčijo v načela etike."

A tudi mednarodne športne organizacije za zmanjšanje svojih davčnih obveznosti uporabljajo davčne oaze. Evropski olimpijski komite s sedežem v Rimu je namreč junija 2013 v eni največjih davčnih oaz v Luksemburgu ustanovil neprofitno združenje European Games Association A.S.B.L. Med šestnajstimi ustanovitelji je poimensko naveden tudi Janez Kocijančič, kot pravnik in s svojim domačim naslovom.

Tudi Evropski olimpijski komite ustanovil združenje v davčni oazi Namen združenja je organizacija Evropskih iger, ki bodo junija 2015 v azerbajdžanski prestolnici Baku. Z nafto bogata država, ki ji s trdo roko in kršenjem človekovih pravic vlada samodržec Ilham Alijev, je za igre namenila več kot devet milijard evrov. Med drugim nastopajočim športnikom plačajo celo nastanitev in prevoz.

In zakaj so se odločili za ustanovitev tega neprofitnega združenja za organizacijo Evropskih iger v davčni oazi Luksemburg? Kocijančič je povedal, "da je tu drugače. To je dejavnost, ki se šele začenja. Evropske igre bodo čez dva meseca v Bakuju in registracija te organizacije v Luksemburgu je bila čisto nova odločitev. Za Luksemburg smo se odločili, ker je poslovanje z bankami in vsemi drugimi organizacijami tam bistveno bolj preprosto kot v Rimu, kjer ima sedež Evropski olimpijski komite."

V Luksemburgu ni nikogar, ki bi se delovanjem združenja okoristil Upamo, da bodo nastali prihodki, ki se bodo pozneje razdelili nacionalnim olimpijskim komitejem. Ustanoviti tako združenje v državi, kjer pobirajo visoke davke, in s tem dati manj denarja nacionalnim olimpijskim komitejem – v Evropi jih je 50, med njimi so tudi dokaj siromašni – bi bilo nesmiselno. Treba je pač zagotoviti, da se ohrani čim več denarja za razdelitev nacionalnim komitejem in njihovim programom, je navedel.

Tu gre za hvalevreden cilj. V tem združenju v Luksemburgu ni nič zaposlenih in ni nikogar, ki bi se z njegovim delovanjem okoristil. Gre samo za to, da se uresničijo športno utemeljeni cilji, je nadaljeval.

Evropski olimpijski komite bi lahko to združenje ustanovil v katerikoli evropski državi. Ena od njih je Luksemburg, ki ima zelo poenostavljeno poslovanje in relativno nizke davke, Italija pa je država z zelo zapletenim poslovanjem bančnega sistema, je še pojasnil Janez Kocijančič.

Oče Steffi Graf zaradi utaje davkov obsojen na zaporno kazen Svet športa v zadnjih letih pretresa mnogo afer, povezanih z izogibanjem plačevanja davkov in korupcijo. Prva večja tovrstna afera je izbruhnila v devetdesetih letih v Nemčiji v povezavi s teniško igralko Steffi Graf. Zaradi davčne utaje je bil njen oče, ki je skrbel za njen denar, obsojen na tri leta in devet mesecev zapora. Dodatno je morala Grafova plačati tudi dobrih 600 tisoč evrov davka. Po višini davčnih utaj pa so pri vrhu nogometaši. Predsednik münchenskega kluba Bayern Uli Höness je priznal, da je utajil za 18 milijonov evrov davkov. Tudi eden najboljših nogometašev na svetu Lionel Messi ni izjema. Španske oblasti so ga skupaj z očetom obtožile, da je med letoma 2007 in 2009 utajil več kot štiri milijone evrov davkov.

Vendar korupcija na ravni mednarodnih športnih organizacij dosega še mnogo višje zneske. Mednarodna nogometna zveza Fifa se spopada z mnogo aferami in očitki zaradi organizacije nogometnega prvenstva leta 2022 v puščavskem Katarju. Tudi odločitve Mednarodnega olimpijskega komiteja o organizaciji olimpijskih iger so skoraj vsakič pospremljene z razkritji korupcije in obtožbami o njej.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin