Sreda, 28. 1. 2026, 10.46
6 dni, 9 ur
Svoboda bi omilila sistem za normirance
Gibanje Svoboda za normirance predlaga spremembo sistema, poroča Forbes.
Poslanska skupina Svoboda je na podlagi odzivov s terena pripravila nov zakonski predlog, ki ureja področje normirancev. Poslanka Svobode Andreja Kert je pojasnila, da je cilj predloga olajšati pogoje za ponovni vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove ob upoštevanju normiranih odhodkov. Trenutno namreč veljajo pravila, po katerih, kdor danes zapre normiran espe, pet let ne more ponovno postati normiranec, kar je prizadelo manjše gospodarstvo, kmete in sobodajalce. Gibanje Svoboda zato predlaga spremembo sistema, poroča Forbes.
Veliko normirancev, sobodajalcev in kmetov, ki so do zdaj zaradi sezonskega ali projektnega dela občasno zapirali dejavnost, tega ne more več početi oziroma lahko odprejo le navaden espe, ki pa je davčno precej manj ugoden. Svoboda je zato vložila predlog sprememb zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.
"Odprli smo pogovore v koaliciji in sprožili dodaten razmislek o sistemu normirancev," je povedala predsednica odbora DZ za finance Andreja Kert.
"Zaznali smo težavo v tem, da petletna omejitev predstavlja anomalijo. Glede na opozorila s terena menimo, da je treba to še pred koncem mandata spremeniti. Zaradi peščice tistih, ki izkoriščajo sistem, ne morejo biti kaznovani vsi, ki pošteno delajo in zaslužijo ugodnosti," meni poslanka Svobode.
Petletna omejitev je pretirana
Po informacijah Forbesa Slovenija je v pripravi osnutek zakonskih sprememb, v katerem predlagatelji ugotavljajo, da je petletna omejitev pretirana in da je prekomerno posegla v ureditev sistema normirancev, ki je namenjen podjetniškim začetnikom.
Predlog sprememb predvideva, da bi odpravili petletno omejitev, ki bi jo zamenjali z milejšo varovalko, in sicer bi lahko zavezanec "izstopil in ponovno vstopil v istem davčnem letu, če v času, ko ni bil normiranec, ni presegel sorazmernega dela letnega praga prihodkov".
Za polne normirance je prihodkovni prag 120 tisoč evrov oziroma deset tisoč evrov za vsak mesec poslovanja zunaj sistema. Če bi nekdo iz sistema izstopil za štiri mesece, bi torej lahko v tem času zaslužil največ 40 tisoč evrov. Če tega zneska ne bi prisegel, bi lahko znova postal normiranec. Enaka logika naj bi veljala tudi za kmete in člane kmečkih gospodinjstev.
Zakon bi se uporabljal že za davčno leto 2026, tudi za tiste, ki prej zaradi starih pravil niso mogli biti normiranci, še piše Forbes.