Sreda, 28. 1. 2026, 14.45
1 mesec, 3 tedne
Trgovinska zbornica Slovenije znova poziva k znižanju DDV za osnovna živila
Trgovinska zbornica Slovenije že tri leta predlaga isti ukrep. Slovenija ohranja najvišjo stopnjo davka na osnovna živila v regiji, medtem ko Avstrija napoveduje znižanje.
Minimalna plača v Sloveniji bo leta 2026 znašala 1.481,88 evra bruto, kar pomeni približno 16-odstotni dvig glede na leto prej. Skupni strošek delodajalca, vključno s prispevki, se bo zvišal na 1.735,28 evra na zaposlenega. To je velik udarec za podjetja, še posebej za delovno intenzivna podjetja, kamor spada tudi trgovina. Podjetja v takih razmerah ne bodo več na novo zaposlovala, celo več, nekatera med njimi bodo število zaposlenih zmanjševala.
Podjetja rezerv nimajo več. Dvig minimalne plače se bo zato praktično v celoti prelil v višje cene blaga in storitev, pri čemer pa to ne bo edini dvig, saj se napovedujejo tudi dvigi cen preostalih storitev, npr. komunale, vrtcev, prevoza itd. To bo najbolj prizadelo prav tista gospodinjstva, ki naj bi jim bil ta dvig minimalne plače namenjen. Gospodinjstva z nizkimi dohodki največji del svojih prihodkov porabijo prav za osnovne življenjske potrebščine – hrano, energijo in stanovanje. Ob rasti teh cen se realna vrednost višjih plač hitro izniči.
Ekonomisti tak pojav označujejo kot inflacijsko spiralo: višje plače vodijo v višje cene, te pa sprožajo nove zahteve po dvigu plač. Slovenija je to že izkusila leta 2023, ko je bil dvig minimalne plače eden glavnih razlogov za visoko inflacijo v prvi polovici leta.
Posebej izraziti bodo učinki vzdolž celotne domače agroživilske verige, od kmeta do trgovske police. Vsak člen v verigi bo učinek povečanih stroškov dela prenesel v ceno svojega izdelka oziroma storitve, kar se bo v končni fazi odrazilo v cenah predvsem slovenskih izdelkov oziroma kar bo še dodatno vplivalo na nekonkurenčen položaj slovenske hrane na policah.
Zaradi vsega navedenega na Trgovinski zbornici Slovenije zato podpiramo vse rešitve, ki ljudem prinašajo ugodnejši nakup in s tem lažji dostop do osnovnih živil. Nižja stopnja DDV bi zagotovo prispevala k ugodnejšim cenam.
Regionalna primerjava stopenj DDV za osnovna živila
Slovenija z 9,5-odstotno stopnjo DDV na osnovna živila izstopa v primerjavi s sosednjimi državami. Italija, Hrvaška in Madžarska imajo namreč že danes del vsakodnevnih prehranskih izdelkov obdavčen s petodstotnim DDV. Avstrija pa je že napovedala, da bo z julijem 2026 nižjo, petodstotno stopnjo uvedla za del osnovnih živil. Podobne znižane ali celo super znižane stopnje DDV za nekatera osnovna živila že dolgo poznajo tudi mnoge druge države EU, na primer Francija, Španija, Belgija, Poljska in še bi lahko naštevali.
Ko naj bi z julijem 2026 ta ukrep začel veljati v Avstriji, bo Slovenija obkrožena z državami z nižjo davčno obremenitvijo osnovnih živil. To po ocenah zbornice povečuje odliv kupne moči v sosednje države – pojav, ki je med obmejnim prebivalstvom že prisoten, z večjimi cenovnimi razlikami pa se bo le še okrepil. Poleg nakupa hrane po nižjih cenah pa lahko potrošnik kaj hitro poseže še po drugem blagu in storitvah. Ta odliv kupne moči v tujino seveda še pospešuje prepoved obratovanja prodajaln ob nedeljah v Sloveniji, saj imajo sosednje države obratovalni čas ob nedeljah bistveno manj ali pa sploh nereguliran.
Po Umarjevih napovedih slovenska, sicer nizka rast BDP temelji na domači potrošnji. Da to rast v prihodnjih letih okrepimo, so torej potrebni ukrepi, ki bi spodbudili potrošnjo doma, in ne v tujini, kot je to na primer ukrep znižanja DDV za osnovna živila na primerljivo raven s sosednjimi državami.
Graf: Najnižja stopnja DDV na nekatera osnovna živila
Pomisleki glede zlorab
Običajni ugovor odločevalcev proti znižanju DDV je, da bi trgovci razliko zadržali v svojih maržah, namesto da jo prenesejo na potrošnike. Zbornica ta pomislek zavrača. Ob vsaki spremembi davčne stopnje je treba izvesti popis zalog, na podlagi katerega lahko inšpekcijske službe preverijo skladnost cen. Vzpostavljen imamo tudi sistem davčnih blagajn, prek katerih se prav tako opravlja kontrola, in pri trgovcih pomanjkljivosti ni bilo nikoli zaznati.
Zbornica ob tem opozarja na določeno nedoslednost: ko vlada DDV zviša, nihče ne izrazi skrbi, da bi trgovci lahko neupravičeno dvignili cene. Zakaj bi bilo obratno pri znižanju DDV?
Trgovci so dober primer v preteklosti že pokazali ob prehodu na evro
Trgovci se pri argumentaciji sklicujejo na izkušnjo iz časa uvedbe evra. Takrat so se prostovoljno zavezali, da zaradi menjave valute, iz slovenskega tolarja na evro, ne bodo dvigovali cen. Zaveza je po ocenah zbornice delovala – cene so ostale stabilne.
Trgovci bi se bili torej pripravljeni pogovarjati o takšni zavezi, če dogovor upošteva dejanske tržne razmere in okoliščine, ki vplivajo na gibanje cen.
V Sloveniji bo treba obrniti smer
Druge države članice sprejemajo ukrepe za razbremenitev dela in potrošnje ter na ta način izboljšujejo položaj svojih prebivalcev ter gospodarstva. Slovenija pa v zadnjih letih predvsem stroškovno in administrativno dodatno obremenjuje ljudi in gospodarstvo. Treba bo obrniti smer, sicer bo v zaostajanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zaradi vseh teh obremenitev sledilo tudi zaostajanje v življenjskem standardu v primerjavi z Evropo.
