Četrtek, 2. 10. 2025, 13.19
1 ura, 16 minut
Suša oklestila letino krompirja, sledila poplava uvoženega
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,04
Na področju prodaje veliko težavo predstavlja tudi krompir, ki se prodaja pod trgovskimi znamkami. "V teh primerih vemo, da so cene nizke. Na podlagi tega, kar nam povedo pridelovalci, obstajajo primeri, ko se trgovec zavestno odloči in v maloprodaji prodaja pod nižjo ceno, kot je nabavna cena, ker s tem seveda privlači kupce," opozarja vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) - Zavod Kranj Robert Golc.
Trenutno stanje na trgu krompirja v Sloveniji je najslabše v zadnjem desetletju, opozarjajo v kmetijskih organizacijah. Poleg visokega upada pridelka težavo predstavlja tudi drastičen padec odkupnih cen ter poplava krompirja iz drugih evropskih držav. V organizacijah pristojne pozivajo k ukrepanju, potrošnike pa k nakupu slovenskih izdelkov.
Na padec letošnjega domačega pridelka krompirja so v največji meri vplivale sušne razmere v drugi polovici maja in junija, je na novinarski konferenci na lokaciji skladišča krompirja Kmetijske zadruge Cerklje povedal njen predsednik Janez Okorn. "Upad pridelka je več kot 60-odstoten, ponekod celo 80-odstoten, tako da na tem področju pričakujemo pomoč države," je bil jasen.
Glede pridelave krompirja na Gorenjskem je izpostavil, da je bil pridelek zelo slab, ponekod celo uničen. Težavo predstavljajo tudi nizke odkupne cene. "Z odkupno ceno trenutno nismo zadovoljni, ker je drastično nizka, posledica pa je dampinški uvoz krompirja. S prodajno ceno ne pokrivamo niti polovice proizvodnih stroškov," je orisal razmere.
Ker je bila letina krompirja v večjih proizvajalkah krompirja, kot so Francija, Nemčija in Nizozemska, za 20 odstotkov višja, so trge v drugih državah, pri čemer Slovenija ni izjema, preplavili ti presežki.
Slovenija pokrije manj kot polovico potreb po krompirju
Da je Slovenija na področju pridelave krompirja samooskrbna v manj kot 40 odstotkih, pa je navedel vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) - Zavod Kranj Robert Golc. Na policah slovenskih trgovcev se po njegovih besedah tako velikokrat znajde krompir iz drugih držav članic EU ter tudi iz tretjih držav, na primer iz držav severne Afrike.
"V kmetijski javni svetovalni službi pomagamo slovenskim kmetom tudi pri tehnološkem svetovanju za pridelavo krompirja. Tukaj se srečujemo z velikimi omejitvami oziroma tehnološkimi izzivi, kako prilagoditi pridelavo krompirja sodobnim trajnostnim okoljskim smernicam. V končni fazi to povzroči večjo rast cen pridelka. Tudi v sezoni, kot je letošnja, smo imeli precejšnje tehnološke izzive, ki smo jih bolj ali manj uspešno rešili," je poudaril Golc.
Pristojne institucije je med drugim pozval k izvajanju nadzora porekla izdelkov, trgovce in druge vpletene pa h krepitvi aktivnosti na področju povečanja prehranske varnosti.
Trgovske znamke prodajajo pod nabavno ceno
Na področju prodaje po njegovem mnenju veliko težavo predstavlja tudi krompir, ki se prodaja pod trgovskimi znamkami.
"V teh primerih vemo, da so cene nizke. Na podlagi tega, kar nam povedo pridelovalci, obstajajo primeri, ko se trgovec zavestno odloči in v maloprodaji prodaja pod nižjo ceno od nabavne, ker s tem seveda privlači kupce. Že pred leti smo pri določenih trgovskih ponudnikih ob nakupu nad 20 evrov vrečo krompirja dobili za en cent. To je nesprejemljivo in to na dolgi rok uničuje interes za pridelavo," je na neprimerne prakse opozoril Golc.
Krepitev prehranske verige
Predsednik Zadružne zveze Slovenija Borut Florjančič pa rešitev vidi v krepitvi prehranske verige, ki temelji na lokalnih surovinah oziroma podpori kmeta. Ta potrebuje infrastrukturo, dostopna sredstva in namakalne sisteme, zadruge pa skladiščne kapacitete in sodobne sortirnice.
"S tem bomo dosegli še eno ključno stvar – koncentracijo, ki smo jo na področju krompirja zadruge žal precej izgubile, da nas bo kmet kot član ali nečlan jemal kot ključnega partnerja in bo k nam pripeljal svoje pridelke," je ocenil Florjančič in dodal, da se lahko z občutno večjimi količinami kakovostnega pridelka pojavijo tudi na vratih trgovcev.
"S tem bomo dosegli še eno ključno stvar – koncentracijo, ki smo jo na področju krompirja zadruge žal precej izgubile, da nas bo kmet kot član ali nečlan jemal kot ključnega partnerja in bo k nam pripeljal svoje pridelke," je ocenil Florjančič in dodal, da se lahko z občutno večjimi količinami kakovostnega pridelka pojavijo tudi na vratih trgovcev.
Glede na opisani položaj pa je predsednik KGZS Jože Podgoršek slovenske potrošnike pozval, naj pri nakupu izdelkov spremljajo poreklo blaga ter dajo priložnost slovenskim kmetom in verigi preskrbe s hrano.
Med aktivnosti zbornice na področju reševanja problematike nizke prodaje slovenskega krompirja prek slovenske verige do končnega potrošnika je izpostavil poziv kmetijskemu ministrstvu, da se z inšpekcijskimi nadzori preverja poreklo izdelkov ter spremlja masne tokove.
KGZS: Kupujmo domače!
Pristojne institucije so pozvali tudi k preverjanju ostankov morebitnih nedovoljenih snovi v pridelkih, še posebej pri krompirju, ki prihaja iz tujine. Slovenski pridelovalci se namreč srečujejo z omejenim številom rabe sredstev za varstvo rastlin v primerjavi s tujimi pridelovalci v EU in zunaj nje. Na zbornici so k promociji prodaje slovenskih prehranskih izdelkov, tudi krompirja, pozvali še varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano.
"Tudi sami pozivamo trgovce, naj več prostora na prodajnih policah namenijo slovenskemu krompirju," je še izpostavil Podgoršek.
