Sobota, 23. 11. 2024, 22.05
2 uri, 35 minut
Strokovnjak za deratizacijo: Nikoli jih ne bomo dokončno uničili
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Mestna občina Ljubljana v povprečju mesečno prejme okoli deset pobud meščanov, ki se nanašajo na podgane.
V Ljubljani in drugih večjih mestih po državi kar nekaj težav, predvsem pa nelagodja pri ljudeh vzbujajo podgane. Po eni strani jih hočemo uničiti, po drugi pa smo ljudje glavni krivec, ki ustvarja idealne pogoje, da se v kratkem času namnožijo. Pri tem ne pomagajo niti ohlapna zakonodaja, ki ureja to področje, in lastniki prostorov in zemljišč, ki ne želijo izvajati preventivne deratizacije. "Velikokrat se izvede tudi nestrokovna deratizacija zgolj zato, da se dobi potrdilo o izvedbi. Brez sistematske preventivne deratizacije bo stanje iz leta v leto slabše, deratizacija v objektih ali na območjih, kjer se podgane zadržujejo v večjem številu, s tem dražja, postopek pa dolgotrajnejši," pojasni strokovnjak za deratizacijo na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) Miran Zupan, ki se s tem ukvarja že več kot 30 let. Če pravna oseba ne omogoči deratizacije, je zagrožena globa od štiri do sto tisoč evrov, če pa posameznik zavrača ali onemogoča deratizacijo, se prekršek kaznuje z globo od 400 do štiri tisoč evrov.
V Tomanovem parku na križišču Resljeve in Masarykove ceste bomo še nekaj časa priča prizoru, ki smo ga vajeni iz Miklošičevega parka. Ker so se tudi tukaj razmnožile podgane, so park zaprli in okoli postavili ograjo. Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je na območju namestil vabe proti podganam v obliki parafinskih blokov, deratizacija bo potekala tri mesece. Kot pravijo na občini, so se glodavci namnožili kljub temu, da površine redno čistijo in praznijo koše.
Podgane so problematične na številnih lokacijah v Ljubljani. Poleg Miklošičevega in Tomanovega parka jih občani pogosteje, kot bi si to želeli, srečujejo še v parku Tabor, na nabrežju Ljubljanice v okolici Zmajskega in Žitnega mosta, v Tivoliju, Pod topoli, na Ulici Vide Pregarčeve, na ulicah Pustovrhova, Križevniška, Cilenškova, Rožičeva, Kajuhova, Regentova, v naseljih Zvezda v Šentvidu, Novo Polje in Polje ter drugje. Kot so sporočili z Mestne občine Ljubljana, v povprečju na mesec prejmejo okoli deset pobud meščanov, ki se nanašajo na podgane.
Podgane so opazili tudi na otroškem igrišču v Tivoliju. Na občini pojasnjujejo, da so izvedli pregled otroškega igrišča in okolice ter ugotovili, da se podgane pojavljajo ob robu igrišča na strani brežine bajerja, ob klopeh, kjer so koši za smeti.
"Zamenjali smo koše za odpadke s takimi, ki imajo zaščitni obroč, ki onemogoča trganje vreč podganam kot tudi ptičem, tako da odvržena hrana ne bo več privabljala živali. Povečali bomo tudi nadzor nad odlaganjem odpadkov na tem območju. Glede izvedbe deratizacije bomo ukrepali v skladu z navodili strokovnih služb, kajti tako park kot brežina bajerja in sam bajer predstavljajo življenjski prostor tudi drugim živalskim vrstam, ki jih ne smemo ogroziti," so še razložili na občini.
Zupan: Nikoli jih ne bomo dokončno uničili
Strokovnjak s področja deratizacije v NLZOH Miran Zupan pravi, da problem s podganami v Ljubljani ni tako velik in da imajo nekatera mesta v Sloveniji s pojavom podgan in miši enake težave. "Podgane so vedno bile in nikoli jih ne bomo dokončno uničili," je pri tem jasen Zupan.
Medtem na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo na terenu opažajo, da je število podgan v urbanih območjih, vključno z Ljubljano, v porastu. Čeprav natančnih podatkov ni mogoče zagotoviti, ocenjujejo, da v urbanih območjih na enega prebivalca živi ena podgana. "To število se je v zadnjih letih verjetno povečalo zaradi sprememb v ravnanju z odpadki in drugih urbanih dejavnikov," poudarijo na zavodu.
V povprečnem podganjem leglu je od sedem do osem mladičev, samica pa na leto skoti od dva do petkrat.
Kaj delamo narobe?
V kolikor imajo podgane dobre pogoje, se lahko v kratkem času namnožijo. Poleg ljudi so glavni vzroki za njihovo razmnoževanje povečana količina dostopnih odpadkov, ugodne vremenske razmere, kot so mile zime, ki jih imamo že nekaj let zapored, in pomanjkljivo vzdrževanje infrastrukture.
Večji del krivde torej nosimo ljudje, ko z nepravilnim odlaganjem odpadkov, hranjenjem prostoživečih živali in neupoštevanjem osnovnih sanitarnih praks ustvarjamo idealne pogoje za podgane. Na Mestni občini Ljubljana prebivalce pozivajo, naj v straniščno školjko ali odtok hrane ne mečejo, saj več hrane pripelje do tega, da se podgane hitreje razmnožijo.
"V naravi, poleg otokov za zbiranje odpadkov in na žalost tudi po zelenicah ter parkih je veliko odpadkov, ki predstavljajo glavni vir prehrane glodavcev, posledično se zadržujejo tudi v okolici," pojasni Miran Zupan, strokovnjak s področja deratizacije.
"Podgane se najpogosteje namnožijo v bližini virov hrane in varnih zatočišč. Tipična okolja vključujejo trgovine, kjer so odpadki hrane pogosti, parke z javnimi koši za smeti, deponije smeti, njihovo neposredno okolico ter območja, kjer bivajo brezdomci. Gre za biološki odziv vrste na pogoje, ki omogočajo preživetje, in ne nujno za težavo posameznih skupin prebivalstva. Podgana je komenzalna vrsta in rada živi v komuni med ljudmi," pojasnijo na Zavodu in dodajo, da "so podgane zaradi svoje prilagodljivosti in hitrega razmnoževanja postale eden izmed večjih javnozdravstvenih izzivov v urbanem okolju".
Največ škode naredijo, ko poleg hrane, ki jo pojedo, onesnažijo še skladišča, kleti in hrano, ki jo tam hranijo, poškodujejo pa lahko tudi infrastrukturo.
"Na leto opravimo več tisoč deratizacijskih posegov. Število naročil se povečuje, predvsem zaradi rastočega števila infestacij v urbanih območjih, kar odraža večje povpraševanje po storitvah nadzora nad škodljivci," pravijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.
Ko pride do točke, ko se podgane na določenem območju prekomerno razmnožijo, so na vrsti tisti, ki izvajajo deratizacijo. Na pomoč jih lahko pokliče posameznik, podjetje ali občina.
Kot pojasnijo na Zavodu za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, postopek deratizacije vključuje začetni pregled, določitev obsega infestacije ter pripravo načrta ukrepov za njihovo odstranjevanje, ki lahko vključuje postavitev pasti, uporabo rodenticidov ali mehanske ovire. Stroške deratizacije običajno krije naročnik, cena pa je odvisna od velikosti območja, zahtevnosti in uporabljene metode ter porabe materiala.
Na območju Ljubljane Komunalno podjetje Voka Snaga deratizacijo kanalizacije izvaja dvakrat na leto. Glodavci sicer v kanalizacijskem omrežju ne živijo, se pa hodijo vanj prehranjevat, ker vedo, da tam najdejo hrano. Betonske cevi, ki sestavljajo večino ljubljanskega kanalizacijskega omrežja, zanje niso ovira, da pridejo do hrane.
"Poleg tega se deratizacija izvaja v osnovnih šolah in vrtcih, in sicer v skladu z zdravstveno-higienskimi predpisi. V upravnih zgradbah, katerih lastnica je Mestna občina Ljubljana, se opravlja deratizacija najmanj enkrat letno oziroma po potrebi," so sporočili z MOL.
Na občini pravijo, da ob vsakem sporočilu oziroma pobudi občanov glede pojava podgan obvestijo pristojno službo JP Voka Snaga. Oni potem opravijo pregled in po potrebi izvedejo deratizacijo javnih kanalizacijskih vodov. "Deratizacija internih vodov (interna kanalizacija poteka od objektov do priklopa na javni kanal) pa je obveznost stanovalcev oziroma upravljavcev zgradb, kot to nalaga prvi odstavek devetega člena Zakona o nalezljivih boleznih," razložijo na občini.
Podgane so mobilne in iznajdljive živali
Kljub vsem izvedenim ukrepom pa deratizacija ni vsakokrat uspešna. Tako se proti podganam v Miklošičevem parku borijo že dlje časa, opravljenih je bilo že več deratizacij.
"Deratizacija na urbanih območjih, kot je Miklošičev park, je pogosto izziv zaradi hitre prilagodljivosti in migracijskih sposobnosti podgan. Podgane imajo izjemno razvito socialno strukturo in sposobnost hitrega širjenja na nova območja, zlasti v mestih, kjer sta gostota prebivalstva in dostop do hrane ter zatočišč izjemno ugodna," pojasnijo na Zavodu.
Dejavniki, ki vplivajo na neuspeh prve deratizacije:
Hitrost migracij: Podgane so izjemno mobilne živali, ki lahko hitro preselijo svojo kolonijo, ko zaznajo nevarnost. Če se v okolici parka (npr. v bližnjih stavbah ali kanalizaciji) nahajajo še neobdelana območja, se lahko podgane preprosto premaknejo in se po prenehanju deratizacijskih ukrepov znova vrnejo.
Ostanki virov hrane: Čeprav se deratizacija izvaja, lahko neustrezno upravljanje z odpadki, prepolni smetnjaki ali dostop do hrane iz gostinskih obratov omogočijo, da podgane preživijo kljub ukrepom.
Nadzor nad podganami zahteva sistematičen pristop, ki vključuje sodelovanje prebivalcev, občinskih služb in strokovnjakov za deratizacijo.
Zatočišča: Urbana infrastruktura, kot so nezatesnjeni prostori pod klopmi, dostopi do kanalizacije in rastlinje, zagotavlja idealna zatočišča, kjer se podgane lahko skrijejo pred strupi ali pastmi. Če ta zatočišča niso odstranjena ali onemogočena, deratizacija ne more doseči dolgotrajnega uspeha.
Omejena območja ukrepov: Uspeh deratizacije je pogosto odvisen od obsega, na katerem se izvaja. Če se deratizacija izvaja zgolj lokalno (npr. le v parku), sosednja območja, ki niso vključena v ukrepe, lahko postanejo zatočišče, od koder se podgane znova razširijo nazaj v obdelano območje.
Prilagodljivost populacije podgan: Podgane imajo visoko stopnjo reprodukcije in genetske variabilnosti, kar jim omogoča odpornost proti nekaterim rodenticidom. Če se ne uporabijo prilagojene metode ali kombinacija pristopov, lahko pride do ponovne infestacije.
Ob tem Miran Zupan iz NLZOH opozori, da veliko težavo dostikrat predstavljajo tudi slabo izvajanje oziroma neizvajanje deratizacije ter ohlapnejša zakonodaja. Zakon o nalezljivih boleznih določa le, da je deratizacija v naseljenih krajih, pristaniščih, letališčih, na ladjah in drugih sredstvih javnega prometa ter v skladiščih in delovnih prostorih obvezna, kadar se pojavi ali obstaja nevarnost, da se pojavi nalezljiva bolezen, katere vir okužbe ali prenašalci so glodavci. Nekoliko drugačna pravila veljajo za objekte pod HACCP nadzorom, kamor recimo spadajo restavracije in podjetja za proizvodnjo ter promet z živili, ki so pod inšpekcijskim nadzorom. Tukaj se deratizacija izvede od dvakrat do štirikrat na leto.
"Lastniki prostorov in zemljišč ne želijo izvajati preventivne deratizacije, velikokrat se izvede tudi nestrokovna deratizacija zgolj zato, da se dobi potrdilo o izvedbi. Brez sistematske preventivne deratizacije bo stanje iz leta v leto slabše, deratizacija v objektih ali na območjih, kjer se podgane zadržujejo v večjem številu, s tem dražja, postopek pa dolgotrajnejši," pojasni Zupan, ki se z deratizacijo ukvarja že več kot 30 let.
Če se posameznik, podjetje ali občina v primeru, ko bi bila deratizacija potrebna, zanjo ne odloči, jo lahko po zakonu o nalezljivih boleznih odredi tudi zdravstvena inšpekcija. Če pravna oseba ne omogoči deratizacije, je zagrožena globa od štiri do sto tisoč evrov, če pa posameznik zavrača ali onemogoča deratizacijo, se prekršek kaznuje z globo od 400 do štiri tisoč evrov.
Ljudje se problema ne zavedajo dovolj
Na SPL, ki upravlja in vzdržuje številne stanovanjske zgradbe tako v Ljubljani kot drugod po Sloveniji, se s problematiko podgan srečujejo vseskozi. "Ne opažamo, da bi bilo letos bistveno več podgan kot ostala leta, ne moremo pa niti trditi, da jih je manj," pojasnijo.
Poleg tega, da v vseh stavbah, ki jih upravljajo, nastavijo strup za podgane, povsod, kjer jih opazijo, da prihajajo na plano, uredijo tudi zapiranje odprtin. V stavbah, kjer so žarišča, poskrbijo tudi za obrezovanje grmičevja in čiščenje kanalizacijskih cevi. Kot pravijo, lastnike stanovanj obveščajo, naj glodavcev ne hranijo in naj v okolici stavbe ne puščajo hrane ter prenehajo metati hrano skozi okna.
"Deratizacije organiziramo dovolj pogosto, seveda gre za strošek stanovalcev, ki so v glavnem seveda zainteresirani, da se podgan znebijo," izpostavijo na SPL. Poleg tega stanovalci nimajo težav s tem, da so v vseh stavbah nastavljeni strupi za podgane.
Vsi sogovorniki se strinjajo, da nadzor nad podganami zahteva sistematičen pristop, ki vključuje sodelovanje prebivalcev, občinskih služb, strokovnjakov za deratizacijo, upravnikov za lastnike večlastniških stavb in tudi lastnikov individualnih stavb.
Ker pristojni še vedno opažajo, da se večina prebivalcev problema ne zaveda dovolj, je treba ljudi ozaveščati, uvajanje sprememb pa je potrebno na ravni lokalne skupnosti.
Pri tem v Zavodu poudarijo, da se deratizacije ne sme izvajati brez strokovnega in metodološkega pristopa. "Izvajalec se ne sme izbirati po ključu najcenejšega ponudnika. Prav tako se morajo pregledno meriti učinki oziroma uspehi deratizacije po zastavljenih kriterijih," še menijo.
Podgane lahko na človeka prenesejo številne bolezni, kot sta steklina in mišja mrzlica, pa tudi druge nevarne bakterije in bolezni oziroma zoonoze, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Kot pojasni strokovnjak za deratizacijo Miran Zupan, v zadnjih desetletij primerov, ko bi ljudje zaradi bolezni, ki jih prenašajo podgane zboleli, skoraj ni. Ob tem doda, da podgane same po sebi niso nevarne, razen če so postavljene v kot in nimajo izhoda.
