Sreda, 10. 5. 2023, 18.16
1 leto, 6 mesecev
Strateški svet o prehrani otrok v šolah in vrtcih, Musar o problematiki otroške debelosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
5
Aleš Musar se je v hrvaški prestolnici na povabilo hrvaške kolegice udeležil vrha zakoncev evropskih voditeljev o problematiki otroške debelosti.
Strateški svet za prehrano je danes razpravljal o prehrani otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Skupni cilj so po besedah članov sveta boljše prehranjevalne navade in prehranjevalni status otrok. Računajo, da bodo konsenz glede smernic prehranjevanja dosegli v kratkem, da bi te v veljavo stopile že z naslednjim šolskim letom. Aleš Musar, mož slovenske predsednice republike, je medtem napovedal, da bo Slovenija na osnovi prejšnjih razprav s strokovnjaki in danes sprejete deklaracije oblikovala svoja priporočila glede preprečevanja debelosti pri otrocih.
Po besedah predsednice strateškega sveta Nataše Fidler Mis si pri pripravi smernic prizadevajo, da bi zmanjšali količino visoko procesiranih živil v prehrani otrok, da bo ta pripravljena iz svežih, sezonskih, lokalnih živil. V luči tega si želijo tudi ustrezne spremembe zakonodaje, ki bi med drugim otrokom v vzgojno-izobraževalnih zavodih omogočila več živil slovenskih proizvajalcev.
Fidler Mis je ob tem opozorila tudi, da je v zadnjih letih v prehrani otrok tudi presežna količina soli in nasičenih maščob, kar povečuje tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Velik problem predstavljajo tudi ocvrta živila in prevelike količine sladkorja v prehrani.
Slovenija smernic za prehranjevaje ni prenovila zadnjih 13 let
Vodja recenzentov smernic Boštjan Jakše je ob tem spomnil, da Slovenija zadnjih 13 let ni prenovila smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Opozoril je tudi na stopnjo debelosti med otroci, ki se je po njegovih besedah v zadnjih 20 letih potrojila, stopnja prekomerne telesne mase pa se je podvojila. To je po njegovem mnenju med drugim tudi posledica normalizacije nezdravega načina prehranjevanja pa tudi neuveljavljanja tako imenovanih mehkih ukrepov in torej ne zgolj šolske prehrane.
Zatrdil je, da so člani strateškega sveta sicer blizu konsenza glede novih smernic, nato pa bo sledila "akcija" na vseh ravneh, in sicer prehransko-zdravstveni, politični, kadrovski, logistični, izpostavil je tudi komunikacijski in družbeni vidik.
Eržen: Tisti, ki pripravljajo hrano, so zelo slabo plačani
Da bo po sprejetju zelo pomembna faza implementacije smernic, je v izjavi po seji sveta izpostavil tudi strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen. Optimističen je, da bodo v sorazmerno kratkem času uskladili še nekatera odprta vprašanja.
Opozoril je tudi na težave, povezane z logistiko oz. organizacijo, tisti, ki pripravljajo hrano, so namreč zelo slabo plačani. Pozdravil pa je predloge za brezplačno prehrano v šolah, saj bi tako vsi otroci dobili dostop do kakovostne hrane.
Glede možnosti uvedbe tudi zgolj rastlinskih obrokov bodo stališča še usklajevali, je napovedala Fidler Mis. Danes so se tako seznanili tudi s primeri praks v drugih državah. "Za Slovenijo še nismo dorekli, kako bomo to vpeljali, jasno pa je, da je Slovenija podpisnica vseh dokumentov, vezanih na bolj zdravo in trajnostno prehrano in okolje, zato nas čaka proces uvajanja več živil rastlinskega izvora," je pojasnila.
Slovenija bo na osnovi prejšnjih razprav s strokovnjaki in danes sprejete deklaracije oblikovala svoja priporočila glede preprečevanja debelosti pri otrocih, je danes v Zagrebu napovedal mož predsednice Aleš Musar. V hrvaški prestolnici se je na povabilo hrvaške kolegice udeležil vrha zakoncev evropskih voditeljev o problematiki otroške debelosti.
Na srečanju so sprejeli Zagrebško deklaracijo, v kateri so pozvali k ustanovitvi evropske mreže za preprečevanje debelosti pri otrocih. V deklaraciji so poudarili, da je debelost družben problem. Zavezali so se tudi, da bodo vložili posamezne in skupne napore za odpravljanje ovir ter spodbujali sodelovanje z vsemi ustreznimi oblikovalci politik, ki lahko vplivajo na ukrepe v zvezi s preprečevanjem debelosti otrok.
"Vsi, ki smo dobili vabilo na vrh, smo ga vzeli zelo resno, ker je otroška debelost problem, ki je v zadnjih letih postal bolj resen tako zaradi let pandemije covid-19 kot zaradi zmanjšane telesne dejavnosti," je za STA ob koncu vrha povedal Musar.
Pojasnil je, da je pred srečanjem zato prosil vse relevantne strokovnjake v Sloveniji za pomoč pri pripravi na vrh. "Konec marca smo imeli prvo srečanje, kjer so strokovnjaki predstavili svoje poglede na ukrepe, ki jih v Sloveniji že imamo. Na osnovi tega srečanja smo nato pripravili seznam ukrepov, ki jih moramo ohraniti, in ukrepov, ki bi jih bilo v tem kontekstu treba še uvesti," je dodal.
Napovedal je, da bo na osnovi razprave iz marca in današnje razprave v Zagrebu pa tudi na osnovi danes sprejete deklaracije v četrtek v Ljubljani sledilo drugo srečanje strokovnjakov. Na njem bodo oblikovali priporočila za Slovenijo, ki bodo izhajala tako iz deklaracije kot iz specifičnega položaja Slovenije.
5