Sreda, 13. 10. 2021, 10.03
2 leti, 6 mesecev
Število primerov mišje mrzlice letos enormno poraslo, ena oseba je umrla
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,32
2
Na NIJZ kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navajajo, da je bukev lani v jeseni obilno rodila.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos do zdaj prejel prijave o 562 primerih mišje mrzlice, kar je veliko več kot lani, ko je v celotnem letu prejel 14 prijav. Med obolelimi je 240 oseb potrebovalo bolnišnično zdravljenje, ena oseba je umrla, so pojasnili na NIJZ. Precej več kot zadnja leta je letos tudi primerov zajčje mrzlice.
Da letos narašča število primerov mišje mrzlice, so predstavniki NIJZ prvič javno opozorili aprila letos. Ob tem so pozvali k previdnosti ob opravilih, pri katerih bi lahko ljudje prišli v stik z mišjimi iztrebki, na primer pri čiščenju kleti in drvarnic. Prav tako že vse leto opozarjajo na previdnost pri gibanju v naravi in tudi pri delu v naravi.
NIJZ: To je vzrok za porast primerov mišje mrzlice
Mišja mrzlica se ponavadi pojavlja ciklično. Večje število primerov pristojni zaznajo enkrat na nekaj let. Na NIJZ kot vzrok za tolikšen porast primerov mišje mrzlice letos navajajo, da je bukev lani v jeseni obilno rodila. Posledično je bilo na voljo veliko žira, kar pomeni, da je bilo vsaj teoretično dovolj hrane za glodavce. Če je na voljo dovolj hrane, se živali tudi hitreje množijo, k temu pa lahko prispevata še toplo poletje in zgodnja jesen.
Večino letošnjih primerov mišje mrzlice, to je 253 od 562, so zabeležili v goriški statistični regiji, občina z največ primeri mišje mrzlice pa je Nova Gorica. Tam so letos do zdaj našteli 77 primerov.
Število letošnjih primerov močno presega število primerov v zadnjih letih. Po informacijah iz podatkovnega portala NIJZ za obdobje 2015–2019 je bilo v Sloveniji v omenjenem obdobju največ primerov mišje mrzlice leta 2019, in sicer 252.
Poleg mišje tudi zajčja mrzlica
Letos je močno naraslo tudi število primerov zajčje mrzlice oz. tularemije. NIJZ je letos do zdaj prejel prijave o 47 primerih zajčje mrzlice, lani pa so v celotnem letu potrdili dva primera.
Tudi večina letošnjih prijav, skupno 34, spada pod goriško statistično regijo. Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo 21 zbolelih za zajčjo mrzlico, umrl ni nihče, so navedli pri NIJZ.
V preteklosti so bili primeri zajčje mrzlice pri nas redki. V letih od 2004 do 2013 so na NIJZ prejeli do štiri prijave letno, desetletno povprečje je znašalo 1,3 prijave letno.
Povzročitelj tularemije je bakterija, ki se prenaša s stikom z na primer zajci, kunci, voluharji in mišmi ter tudi z vbodom klopa. Redkejša možnost okužbe je še z inhalacijo prahu, ki nastaja na primer med kmečkimi opravili in z zaužitjem kontaminirane hrane in vode.
Prav to se je zelo verjetno zgodilo tudi v letošnjih primerih na Tolminskem in Ajdovskem, kjer je okužba prišla iz manjšega zasebnega onesnaženega vodnega vira.
2