Sobota, 1. 5. 2021, 18.14
2 leti, 11 mesecev
Previdnost v naravi ne bo odveč: mišja mrzlica je spet v porastu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,43
2
Bolezen se običajno pojavlja v pomladanskih, poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo dela na polju in v gozdu.
Mišja mrzlica, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom – HMRS, je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi, imenovani hantavirusi. Virus kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci.
Pogosto je bolezen povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi, kot so taborjenje, kopanje, zlasti na divjih kopališčih, z rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju pa tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki onesnažijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih.
Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev. Ljudje pa smo naključni gostitelji virusa, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Kadar se populacija glodavcev v okolju namnoži, govorimo o tako imenovanem mišjem letu. Večja populacija glodavcev je ponavadi posledica okoljskih dejavnikov: obilja hrane, kot je bukov žir, zunanjih temperatur … Nazadnje smo mišje leto imeli leta 2019, ko je bila tudi obolevnost pri ljudeh visoka.
Kako lahko zbolite?
Domnevajo, da se bolezen z glodavcev na človeka prenese prek vdihavanja virusov, ki so v delcih njihovih izločkov, kot so seč, iztrebki in slina. S temi izločki se nato okužijo hrana, voda in okolje.
Od okužbe do pojava znakov bolezni običajno minejo od dva do štirje tedni, lahko pa vse od nekaj dni do dveh mesecev. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.
Spomladi več časa preživimo na vrtu, kjer pa so lahko tudi glodavci, ki prenašajo mišjo mrzlico.
Kakšni so znaki bolezni?
Bolezen poteka v več fazah. Bolezenski znaki so deloma odvisni tudi od vrste virusa, ki je okužbo povzročil.
V prvi fazi, ki traja nekaj dni, so prisotni predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje tudi konča, ozdravljenje je brez posledic.
V težkih primerih bolezni po nekaj dnevih visoke vročine nastopi hipotenzivna faza, ko se zgodi nenaden upad krvnega tlaka. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah.
Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic: skromno izločanje urina, prisotnost beljakovin in krvi v urinu. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam. To obdobje traja nekaj dni, v tej fazi pa lahko bolnik tudi umre. Smrtnost bolezni je pet do 15 odstotkov.
Tudi pri opravljanju del v gozdu previdnost ne bo odveč.
Kako lahko preprečimo okužbo?
Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembni sta predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov.
Zelo pomembno je tudi umivanje rok, po vsakem opravilu, pri katerem pridemo v stik z zemljo ali prahom, predvsem v naravi.
V domačem okolju:
- poskrbimo, da glodavcem preprečimo dostop v hišo,
- poskrbimo za varno odstranjevanje odpadkov hrane, da ne privabljamo glodavcev,
- živila in pijačo hranimo v zaprtih posodah, da preprečimo morebitne okužbe,
- izvajamo redno deratizacijo,
- pri čiščenju dalj časa zaprtih prostorov upoštevamo priporočila.
Pri bivanju v naravi:
- pazimo, da zaščitimo hrano in pijačo pred glodavci,
- hrane ne puščamo na tleh,
- ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
- ne poležavamo na golih tleh,
- skrbimo za higieno rok.
Pri opravljanju (poklicno) dela v naravi:
- pri delu v naravi pazimo na svoje osebne stvari in jih ne puščamo dlje časa nezaščitenih na tleh,
- pri delu, pri katerem se zelo praši, uporabljamo zaščitno masko,
- skrbimo za higieno rok predvsem po opravljeni potrebi in pred hranjenjem, med opravljanjem dela ne kadimo,
- ne pijemo vode iz izvirov v naravi,
- poskrbimo, da odstranimo ostanke hrane, ki privabljajo glodavce.
- ne poležavamo in posedamo na golih tleh.
Vir: NIJZ
2