Petek, 13. 9. 2019, 13.54
5 let, 2 meseca
Štefanec zavrača očitke o neaktivnosti KPK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,47
3
Prvi mož KPK Boris Štefanec se je moral v državnem zboru braniti pred očitki, da protikorupcijska komisija ni učinkovita.
Parlamentarni odbor za pravosodje se je danes seznanil s poročilom o delu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v letu 2018. V razpravi se je moral predsednik KPK Boris Štefanec braniti pred očitki, da komisija pri svojem delu ni učinkovita in da zaupanje javnosti v njo upada. Štefanec je očitek zavrnil s podatkom, da je komisija v njegovem mandatu končala polovico več zadev, kot jih je prejela.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan je na seji odbora opozorila, da poročilo ob marsikaterem tudi pozitivnem kazalcu kaže na skrb vzbujajoč upad aktivnosti KPK in upad zaupanja v njeno delo. Število prijav korupcije je po njenih besedah "drastično upadlo na 541, medtem ko je bilo še pred petimi leti prijav več kot 1.900".
Državna sekretarka kritična, Štefanec očitke zavrača
"KPK upad pripisuje splošnemu upadu zaupanja v institucije pravne države, vendar menim, da je takšen razlog danes postal neke vrste priročen izgovor za vse težave v državi," je bila kritična Švarc Pipanova, ki bi si želela tudi bolj poglobljeno analizo nekaterih institutov, ki jih uporablja KPK.
Po besedah državne sekretarke na pravosodnem ministrstvu Dominike Švarc Pipan je število prijav korupcije "drastično upadlo na 541, medtem ko je bilo še pred petimi leti prijav več kot 1.900".
Predsednik KPK Boris Štefanec je očitke o neaktivnosti zanikal. Poudaril je, da je komisija od začetka njegovega mandata do konca lanskega leta prejela 4.976 zadev, obravnavala in končala pa jih je 6.114. "Zato je težko reči, da nič ne delamo," je dejal Štefanec.
Poslanci SDS v bran predsedniku KPK
Upadanje prijav na KPK je pripisal temu, da nekatere pomembne odločitve komisije niso naletele na ustrezen odziv, pri čemer je kot primer izpostavil mnenje KPK o nezdružljivosti dveh funkcij poslanca Ferenca Horvatha, ki ga poslanci niso upoštevali: "Zaradi tega državljani upravičeno pravijo, saj če KPK nekaj pove, učinka tako ali tako ni."
V razpravi so KPK in njenega predsednika v bran vzeli predvsem poslanci SDS. "Čeprav nisva na istih političnih bregovih, vaš mandat ocenjujem pozitivno," je dejal Franc Breznik (SDS). Poudaril je, da je Štefanec pogosto tarča neupravičenih napadov medijev in globoke države, kar pripisuje temu, da svoje delo opravlja avtonomno.
"Zadnja leta je komisija kar nekaj naredila na njenem ugledu. Javljala se je tudi v primerih ekscesne narave, morda je nekoliko manjkala le vsebinska analiza poročil," je povedal Dejan Kaloh (SDS). Trend upadanja prijav je pripisal vsesplošnemu upadanju ugleda pravosodja. S tem se ni strinjala Švarc Pipanova, ki je dejala, da bi bile za takšne ocene potrebne bolj poglobljene analize.
Štefanec: Funkcionarji KPK eni od najslabše plačanih funkcionarjev v državi
Štefanec, ki se mu mandat na čelu KPK počasi izteka, je bil ob predstavitvi poročila kritičen do tega, da se spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je podlaga za delovanje KPK, pripravlja in sprejema že od leta 2015. Opozoril je tudi, da so funkcionarji KPK eni od najslabše plačanih funkcionarjev v državi. Kot je pojasnil, je sam v 54. plačnem razredu, medtem ko je bil predsednik KPK ob njeni ustanovitvi v 64. plačnem razredu: "Zakaj je prišlo do takšnega zmanjšanja, ne vem."
Na to se je kritično odzvala Nina Maurovič (LMŠ). Po njenem mnenju je nedostojno, da se pogovarjajo o plači vodstva KPK. Ob tem je opozorila, da so najslabše plačani poslanci na plačni lestvici le en razred višje kot predsednik KPK. Glede sprejemanja zakonodaje je dejala, da KPK ne bi smela zgolj sedeti križem rok in čakati, da bo ministrstvo pripravilo spremembe zakonodaje. "Sama bi predlog raje prej pripravila sama," je dejala poslanka LMŠ.
Meira Hot (SD) je opozorila, da KPK prejme zelo malo prijav o lobističnih stikih na lokalni ravni, neodzivnost lokalnih funkcionarjev pa je pripisala njihovi slabi ozaveščenosti. Pri tem je presodila, da bi morala KPK na tem področju prevzeti bolj aktivno vlogo.
Maša Kociper (SAB) pa bi si želela, da bi bila KPK predvsem organ, ki opozarja na sistemske pomanjkljivosti glede korupcije in se ne ukvarja s konkretnimi primeri, ker je to naloga sodišč. Štefanec je odgovoril, da tudi sam vseskozi vztraja, da je KPK preventivni organ. Glede izobraževanj lokalnih funkcionarjev je Hotovi odgovoril, da so takšna izobraževanja že pripravili, a je bil odziv zelo slab.
3