Torek, 26. 12. 2017, 7.00
2 meseca, 1 teden
Steber, na katerega se bomo morali vedno bolj naslanjati
Po demografskih kazalnikih je vsa družba že vstopila v "zrela leta". Kako zadovoljni bomo tudi sami dočakali zrela leta, pa je odvisno od naših dejanj v sedanjosti. Za varno jesen življenja bomo predvsem morali poskrbeti sami.
Dočakati pozna leta je velik dosežek za vsakogar od nas, ki se sprašujemo tudi, ali bomo v starosti lahko tudi polno živeli. Kljub temu, da smo zaradi izboljšanih zdravstvenih in socialnih razmer vedno vitalnejši, pa smo s starostjo veliko bolj obremenjeni kot nekoč.
Potrebovali bi šestkratnik svoje letne neto plače
V Sloveniji po podatkih ZPIZ ženske pokojnino v povprečju uživajo 23 let in šest mesecev, moški pa 17 let. S pokojnino bo torej treba preživeti kar nekaj časa, zato bi morali za ustrezno zapolnitev pokojninske vrzeli že danes privarčevati najmanj šestkratnik svoje letne neto plače, česar nam z obveznim pokojninskim zavarovanjem ne bo uspelo doseči.
Zaradi trenda demografskih sprememb so leta 2000 uvedli tristebrni pokojninski sistem, ki naj bi nam pomagal zagotoviti varno starost. Osnovna pokojnina namreč vedno težje pokriva potrebe upokojencev, saj med našimi potrebami in dejansko višino pokojnine zeva pokojninska vrzel, ki nam onemogoča čim bolj kakovostno preživljanje jeseni življenja.
Pokojninska vrzel je razlika med osnovno pokojnino in dohodki, potrebnimi, da tudi po upokojitvi lahko ohranimo življenjski standard, enak tistemu pred upokojitvijo. Da lahko posameznik zapolni pokojninsko vrzel, njegovi skupni dohodki po upokojitvi ne bi smeli biti nižji od 80 odstotkov zadnje plače.
Če bi ob upokojitvi prejemali 80 odstotkov vrednosti zadnje plače, bi lahko polno uživali v starosti, ko se stroški življenja pravzaprav kaj veliko ne zmanjšajo. Ravno nasprotno – poveča se možnost bolezni in posameznik si mora okolje prilagoditi svojim zmožnostim. Stroški za kakovostno življenje se tako kvečjemu povečajo.
Trije pokojninski stebri za varno starost
Prvi pokojninski steber temelji na medgeneracijski pogodbi. Gre za denar, ki ga država prejme od zavarovancev, ki vplačujejo premije pokojninskega zavarovanja. Ta sredstva nato država kot pokojnino izplačuje upokojencem. Prvi pokojninski steber je obvezen za vse delodajalce, zaposlene in samozaposlene. Nosilec in izvajalec sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Pri večini ljudi je prvi steber tudi edini vir denarnih prihodkov v obdobju po upokojitvi.
Drugi pokojninski steber sestavljajo obvezno dodatno zavarovanje, kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje in prostovoljno dodatno zavarovanje, ki ga regulira država – predpisuje najnižjo zagotovljeno donosnost in ponuja davčne olajšave za tovrstno varčevanje.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje poteka po pokojninskem načrtu, za prostovoljno dodatno zavarovanje pa se posameznik odloča samostojno. Kljub vsemu drugi steber na žalost ne more povsem pokriti pokojninske vrzeli, ki izvira iz prenizkih sredstev prvega stebra.
Prav temu je namenjeno varčevanje v tretjem pokojninskem stebru, ki predstavlja različne možnosti individualnega pokojninskega zavarovanja v različnih naložbenih produktih, kot so varčevanje v obveznicah, delnicah, prek vzajemnih skladov, investicijskih zavarovanj. Teh finančnih produktov država ne regulira.
Varčevanje v tretjem pokojninskem stebru je tudi pri nas vedno bolj aktualno. Tako si lahko privarčujemo dodatna sredstva za udobnejšo in varnejšo starost.
Pomembno je, da začnemo čim prej, najbolj optimalno bi bilo, če bi s prvo plačo začeli vplačevati tudi varčevanje za pokojnino. To bi nam omogočilo, da bi postopno in z nižjimi zneski privarčevali dovolj za varno starost.
Zavarovalnice sledijo trendom
Tudi zavarovalna industrija zaznava, da je o demografskih spremembah premalo zavedanja. Zavarovalnice lahko za družbo poskrbijo tako, da socialni sistem nadgradijo z novimi finančnimi produkti.
Varčevanje v okviru prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja (PDPZ) ne bo zadostovalo za ustrezno nadomestitev izpada dohodka za pokojnino, ki jo bomo prejeli iz prvega stebra oziroma od države, zato je smiselno varčevati še drugje. Eden od produktov je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.
Dodatno zavarovanje za nižjo davčno osnovo
Z izbiro dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko sami poskrbimo za brezskrbno starost, ki je precej odvisna od naše finančne svobode.
Že z nizkim mesečnim zneskom lahko privarčujemo vsaj nekaj. Začeti je seveda treba čim prej, saj v tem primeru čas lahko dela za nas.
Odlična prednost dodatnega zavarovanja je tudi davčna olajšava, saj se ves znesek, ki ga v tekočem letu vplačamo za varčevanje, upošteva kot davčna olajšava. Naša neto davčna osnova se namreč zniža za toliko, kolikor vplačamo v tekočem letu.
To pomeni, da ob koncu leta plačamo manj dohodnine oziroma dobimo višje povračilo. Dohodnino dobimo povrnjeno prihodnje leto za letošnje leto.
Višina dodatne pokojnine odvisna od privarčevanih sredstev
Sredstva, ki jih privarčujemo v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, črpamo po upokojitvi v obliki pokojninske rente oziroma dodatne pokojnine. Ta sredstva prejemamo poleg redne pokojnine, kar pa nikakor ne vpliva na njeno višino.
Višina rente je najbolj odvisna od višine privarčevanih sredstev. Zato je zelo pomembno, da v aktivni dobi varčujemo po svojih zmožnostih in da se v varčevanje vključimo čim prej.
Za mlajše zavarovance: skladi življenjskega cikla
V zadnjem obdobju se vse bolj uveljavlja varčevanje v skladih življenjskega cikla, ki spadajo v tretji pokojninski steber in se nam prilagajajo glede na našo starost.
Leta 2013, ko je začel veljati nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Zpiz-2), smo dobili možnost varčevanja za pokojnine v skladih življenjskega cikla. Skladi življenjskega cikla so prilagojeni starosti varčevalcev in nadgrajujejo dosedanji sistem varčevanja z minimalnim zajamčenim donosom. Predvsem mlajšim zavarovancem ponujajo možnost izbire. Varčevalno obdobje je razdeljeno na več ciklov oziroma starosti.
Varčevanje v prvem obdobju ima bolj dinamično naložbeno politiko in več tveganih naložb, kar prinaša višje donose. Pozneje pa se zavarovanci premaknejo v sklade z bolj uravnoteženo naložbeno politiko in manj tveganimi naložbami. Nekaj let pred upokojitvijo pa zavarovanci lahko varčujejo le v skladu z minimalnim zajamčenim donosom, s čimer se zagotovi varnost ustvarjenega premoženja.
Skladi življenjskega cikla omogočajo doseganje višjih donosov in s tem višjih pokojnin kot v sistemu minimalne zajamčene donosnosti.
Možnost izbire glede na zmožnosti in starost
V okviru skladov življenjskega cikla praviloma obstajajo trije skladi, namenjeni različnim starostnim skupinam. Priporočeno je, da varčujemo v skladu, predvidenem za našo starostno skupino. Če tega ne želimo, lahko izberemo manj tvegani sklad oziroma sklad z zajamčenim donosom, ne moremo pa izbrati sklada, ki je bolj tvegan od tistega, ki je namenjen naši starostni skupini.
