Stavka zdravnikov: navadno izsiljevanje ali sprožitev reformnega procesa?

Stavkovne zahteve sindikata zdravnikov Fides so jasne. Sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjigi, ter da se ponovno začne vzpostavljati razmerje ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika. Predvsem standardi in normativi so zahteva, od katere sindikat nikakor ne bo odstopil, zato so se tudi odločili, da na nujno potrebne in čimprejšnje spremembe v zdravstvu zdravniki opozorijo s stavko, ki bo potekala danes med 8.00 in 9.30

Na drugi strani na ministrstvu za zdravje menijo, da Fidesove zahteve pomenijo predvsem velik pritisk in ustvarjanje izrednih razmer. Prepričani so tudi, da se po stavki ne bo nič spremenilo, saj so stavko napovedali samo zaradi pritiska na vlado.

Zakaj je stavka zdravnikov sploh koristna, kaj bo po tokratni stavki vendarle drugače in kaj konkretno bo ta stavka pomenila za paciente? Soočili smo mnenja predsednika sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrada Kuštrina ter državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Nine Pirnat.

1. Zakaj menite, da je stavka zdravnikov upravičena, oziroma zakaj menite, da ni? Konrad Kuštrin: Mi smo, če odmislimo prve tri mesece, ko naj bi vlada imela mir, poskušali vzpostaviti stik tako s premierjem kot z ministrico za zdravje, pa nam to ni uspelo. Imeli smo en površen sestanek z večino zdravstvenih sindikatov, kjer smo poslušali zgodbe ministrice, kako se bo lotila sprememb zdravstvenega sistema. Za to bi potrebovala verjetno deset mandatov, da bi kaj naredila s tako dinamiko. In dokler nismo zagrozili z najmilejšo obliko, ki je mogoča, dialoga sploh ni bilo. Nihče se ni pogovarjal ne o plačah ne o standardih in normativih. Mislim, da smo zdaj dovolj jasno pokazali, da so reforme v zdravstvu potrebne, o njih ne moremo samo govoriti in se pripravljati, da bodo uresničene ne vem kdaj. Če ne bi zagrozili s stavko, se ne bi zgodilo nič.

Kar zadeva plače, pa je treba povedati, da so osnovne plače, zlasti mladih zdravnikov, mizerne. To je sramota in na nas starejših je, da zanje poskrbimo. Če bi molčali še štiri leta, bi to razmerje med plačami, ki je zdaj ena proti dva, padlo na ena proti 1,4, kot je bilo leta 1996, ko smo potem imeli tritedensko stavko.

Nina Pirnat: Fidesove zahteve pomenijo predvsem velik pritisk in ustvarjanje izrednih razmer. Poskuša se prikazati, da se zdravstveni sistem sesuva, kar ni res. Zdravniki in medicinsko osebje delajo zelo dobro in bolnikom zagotavljajo kakovostno zdravstveno oskrbo.

Kot sem že javno povedala, je stavka zdravnikov legitimna, ni pa upravičena. T. i. modra knjiga je bila sprejeta kot ena od stavkovnih zahtev Fidesa leta 2008, ko so se pogajali o zvišanju plač. Že od takrat bi jih lahko direktorji bolnišnic ali vodstva zdravstvenih domov uporabljali pri načrtovanju kadrov in upravljanju zavodov.

Zakaj se je Fides odločil, da bo po sedmih letih ravno v tem trenutku zahteval uveljavitev modre knjige, ne vem. Prav gotovo pa to ne more biti razlog za stavko, še posebej ker na ministrstvu intenzivno potekajo aktivnosti na tem področju. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je 9. aprila imenovala delovno skupino za standarde in normative za zdravnike in zobozdravnike. Na sestanku 4. marca je bil sklenjen dogovor, da bo modra knjiga služila kot strokovna osnova za pripravo standardov in normativov za posamezne specialnosti. Delovna skupina bo pregledala obstoječe dokumente na temo standardov in normativov ter pripravila priporočila za delovne normative in obseg dela za zdravnike na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva ter za zobozdravnike. Sklepe bodo uskladili tudi s sklepi drugih poklicnih skupin v zdravstvu. Takšen je bil tudi eden od sklepov, ki smo ga na skupnem sestanku sprejeli predstavniki Fidesa, Praktikuma, ministrstva za zdravje in ministrstva za javno upravo, ki smo ga imeli 10. aprila.

Skupina, ki jo vodi Bojana Beovič, se je prvič sestala v ponedeljek, 20. aprila. Predlagala je, da je strokovna osnova nadaljnjega dela modra knjiga, s čimer se je strinjala tudi ministrica za zdravje. Zato Fidesovih dodatnih zahtev res ne morem razumeti drugače kot nespoštovanje doseženega dogovora med vsemi stranmi in, če hočete, kot navadno izsiljevanje.

2. Kaj menite, da bo po tokratni stavki drugače, kaj se bo spremenilo? Konrad Kuštrin: Ta stavka in, če bo treba, še kakšna, bo dala priznanje modri knjigi, torej standardom in normativom, ki so v prvi vrsti namenjeni bolnikom. V njej namreč najdemo strokovni konsenz o tem, kako naj bi bil bolnik obravnavan skladno z njegovimi pravicami, ki izhajajo iz zakona o bolnikovih pravicah.

Na drugi strani pa omogoča zdravniku toliko časa, da bo te pravice pacientu lahko zagotovil in da bo delal varno, da bo z zmernim delom ščitil tudi samega sebe. To je prva stvar, ampak ne bomo ostali pri tem. Vse zdravniške organizacije, ne samo Fides, zahtevamo reformo zdravstva, ker tako ne gre več naprej. Zahtevamo tudi sodelovanje pri oblikovanju reforme. Zdravstveni sistem se prek zdravniških odločitev, prek nas, prenaša na paciente. Mi nosimo odgovornost za pacientovo zdravje in pacienti nam izražajo nezadovoljstvo, čeprav za to nismo krivi mi.

Mislim, da se bo zdaj sprožil nek nujno potreben reformni proces.

Nina Pirnat: Nič ne bo drugače, ker, kot je rekel sam predsednik Fidesa Konrad Kuštrin, so stavko napovedali samo zaradi pritiska na vlado. Ne smete pozabiti, da so bili standardi in normativi samo ena od njihovih zahtev. Druga je plačno razmerje s slovensko povprečno plačo 1 : 3, pri čemer ni jasno, kateri plačni razred jemljejo za izhodišče. Delovna skupina je začela delati in kot je napovedala predsednica, bodo prvi rezultati njihovega dela znani konec junija.

3. Kakšni so konkretni predlogi, s katerimi bi lahko reševali to problematiko? Konrad Kuštrin: Treba je spremeniti plačni sistem in organizacijo vodenja zdravstvenih zavodov. Po zakonu o zavodih so to socialistične trdnjave, kjer zaradi slabe organizacije in zaradi kupa nepotrebnih ljudi, ki tudi zelo slabo delajo, odteka ogromno denarja.

Prav tako je treba spremeniti zakon o zdravstvenem zavarovanju in nehati lagati pacientom, da bodo dobili vse takoj in zastonj. Ker to ni res in ni mogoče. Tega že zdaj ne dobijo, tako opevano javno zdravstvo je samo parola. Zdravstvo mora biti dostopno. Pod besedo javno si ljudje predstavljajo dostopno. Zdaj pa je slabo dostopno, ker je premalo denarja, premalo zdravnikov in tudi drugih poklicev, zlasti srednjih medicinskih sester.

Nina Pirnat: Ministrstvo problematiko rešuje. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, da k bolniku pristopa tim in ne samo zdravnik, zato bomo morali standarde in normative uskladiti med poklicnimi skupinami in izračunati njihove finančne in kadrovske posledice. Tudi skupina za zdravstveno nego jih v okviru ministrstva že pripravlja. Dejstvo je, da bo treba po tem, ko bodo izdelana priporočila za strokovne standarde in normative, to preračunati tudi finančno in kadrovsko.

Ker na vseh področjih prav gotovo ni dovolj zdravnikov, bo treba doseči dogovor o njihovem postopnem uvajanju. Predvsem pa naj poudarim, da takšen dokument v nobeni državi EU ni sprejet kot zakon, pač pa kot priporočilo zdravstvenim izvajalcem za upravljanje zavodov in načrtovanje kadrov.

4. Kaj bo po vašem mnenju to pomenilo za paciente? Kakšne prednosti bo prinesel rezultat te stavke? Konrad Kuštrin: Modra knjiga govori predvsem o tem, da bo imel zdravnik več časa za pacienta. To pomeni manj receptov, manj napotovanj in manj ponovnih pregledov. To je prva stvar. Zdravnik bo imel čas, da zagotovi izpolnitev vseh zahtev, ki izhajajo iz zakona o bolnikov pravicah, ker jih zdaj zaradi pomanjkanja časa ne more.

Druga stvar je, da se bo pokazalo, kje zdravnikov res manjka, ko se bodo naredile aplikacije modre knjige na posameznih javnih zavodih in oddelkih. Na specialistični ravni manjka na primer urologov in tudi drugih poklicev. Pokazalo se bo tudi, kje je zdravnikov dovolj in kje jih je morda tudi preveč. Teoretično je tudi to mogoče. Tako se bo lažje vodila tudi kadrovska politika, saj se zdaj v mnogo zavodih vodi precej na pamet.

In tretjič. Iz delovnopravnega vidika to pomeni, da bo nekdo moral narediti vse, kar v tej modri knjigi piše, to je nek normativ, da bo dobil svojo plačo.

Čudežev seveda ta knjižica ne bo naredila, ker se stvari ne morejo spreminjati z danes na jutri. Je pa prvi korak k temu, da si zagotovimo boljši zdravstveni sistem.

Nina Pirnat: Glede na to, da je takšno odločitev sprejel Fides, je to vprašanje zanj. Lahko povem, da Zakon o zdravniški službi določa, da morajo zdravniki tudi med stavko zagotoviti nemoteno oskrbo otrokom, starejšim, nosečnicam in nujnim primerom.