Nedelja, 27. 4. 2025, 8.45
1 ura, 50 minut
Spominjamo se upora proti okupatorju leta 1941 #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
V Sloveniji danes praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani. Osrednja državna proslava je sicer že v petek potekala v Tržiču, po državi pa so se že zvrstile številne občinske in regionalne slovesnosti.
Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan Osvobodilne fronte, se Slovenija spominja dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH.
Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperalistično fronto.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju ocenila, da je slovenski narod skozi zgodovino že večkrat dokazal, da zna prepoznati pravi trenutek za sodelovanje in odpor. Kljub temu pa "mir in svoboda nista samoumevna, temveč sta odgovornost vsake generacije", je opozorila.
Kot je zapisala, je dan upora proti okupatorju eden od državnih praznikov, ki nas spominja na težko pričakovano in zahtevno pot do samostojnosti. Ta predstavlja uresničitev dolgoletnih sanj naših prednikov o svobodi, "v kateri lahko danes živimo in ustvarjamo pod zastavo Republike Slovenije".S praznikom se po njenih navedbah spominjamo ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je bila med letoma 1941 in 1945 gonilna sila slovenskega upora, "njena prizadevanja pa so nas pripeljala vse do končne osvoboditve naše domovine". "Zato se danes poklanjamo pogumu in neomajni volji vseh, ki so se v tistih temnih časih uprli nasilju, zatiranju in krivici. Spominjamo se tistih, ki so – z orožjem ali besedo, v gozdovih ali mestih, z dejanji ali tihim uporom – tlakovali pot do naše svobode," je zapisala.
Slovenski narod je po ugotovitvah Pirc Musar skozi zgodovino sicer že večkrat dokazal, da zna prepoznati pravi trenutek za sodelovanje in odpor. "Prav tako, da si ne pusti vzeti pravice do svojega jezika, kulture in suverenosti, do življenja na svojem prostoru s svojimi vrednotami. Naša dolžnost danes ni le ohranjati spomin na pretekle žrtve in boje, temveč tudi negovati vrednote, za katere so se naši predniki borili – svobodo, pravičnost, solidarnost in mir," je zapisala.
Današnji dan naj bo priložnost, "da se zahvalimo vsem, ki so prispevali, da lahko živimo v svobodni in demokratični državi". "Hkrati pa naj nas opomni, da mir in svoboda nista samoumevna, temveč odgovornost vsake generacije," je dodala. Pozvala je, naj imamo radi "svojo domovino in bodimo enotni, vsaj pri temah, ki so pomembne za našo skupno prihodnost".
Premier Robert Golob je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo populistične ideje in poskusi potvarjanja zgodovine. "Zato moramo ostati budni in zavezani resnici. Svoboda ne pomeni brezbrižnosti, temveč odgovornost. Demokracija pa zahteva, da se iz zgodovine učimo, in ne, da jo pozabimo," je zapisal.
"Dan upora proti okupatorju nas vsako leto opomni, kako dragoceni so svoboda, enotnost in pogum," je v poslanici ob današnjem prazniku poudaril premier in dodal, da se spominjamo časa, ko se je slovenski narod z neuklonljivo voljo uprl okupaciji in zatiranju. Upor je bil po njegovih besedah dejanje vere v lastno prihodnost ter dokaz, da je moč naroda v njegovi povezanosti in odločnosti.
Spomnil je na dogodke iz leta 1941, ko je bila ustanovljena Osvobodilna fronta, ki je povezala različne družbene in politične sile v boju za obstoj slovenskega jezika, kulture in identitete. Osvobodilno fronto je označil za simbol narodne samozavesti in odločnosti, ki ostaja živa vrednota tako tedanjega kot današnjega časa. Predsednik vlade je poudaril, da so ravno pogum, enotnost in odločnost omogočili zmago, ki je združila Slovence in postavila temelje slovenski državnosti.
Ob tem je opozoril, da tudi danes živimo v času, ko se vprašanja miru, varnosti in človekovih pravic znova postavljajo v ospredje. "Ob naraščajočih svetovnih napetostih se moramo zavedati pomena vsakdanje odgovornosti – besed, ki lahko gradijo ali rušijo, dejanj, ki lahko povezujejo ali razdvajajo," je zapisal.
Zato moramo varnost razumeti kot skupno odgovornost. Vlada po njegovih besedah pripravlja načrt, ki bo Slovenijo okrepil na treh temeljih: obrambi, družbeni varnosti in celostni družbeni odpornosti, pri čemer ostajajo v središču človek, njegovo dostojanstvo in njegove pravice.
Poudaril je tudi pomen sodelovanja in skupnih vrednot pri gradnji prihodnosti. "Naj bo ta dan opomnik in spodbuda, da svoboda in demokracija nista samoumevni ter da je mir skupen projekt," je zapisal premier. Poslanico je sklenil z mislijo, da naj bo dan upora proti okupatorju opomnik in spodbuda za ohranitev odprte, pogumne in odporne Slovenije.
Klakočar Zupančič: Odločitev je posejala seme slovenske državnosti
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je na petkovi državni proslavi poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju največja odločitev tedanjega časa. Zahtevala je junaštvo in prelom s preteklostjo, v težkih razmerah pa je "posejala seme slovenske državnosti", je dejala. Poudarila je, da je vsako leto na ta dan v ospredju razmislek o pomenu upora za slovenski narod.
V nagovoru pa je predsednica DZ opozorila tudi na vlogo kulture, ki je bila "vedno najpomembnejši temelj narodne identitete". Spomnila je še, da je bil slovenski narod ob uporu in ohranjanju lastne kulture v času najhujše morije na evropskih tleh zmožen tudi sočutja do človeka. Po drugi strani pa tudi po vojni ni bilo vse prav in pravično. "A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev," je poudarila.
Tudi v ministrskih vrstah poudarili pomen OF
Ob dnevu upora proti okupatorju so tudi v ministrskih vrstah poudarili pomen OF. Minister za obrambo Borut Sajovic, ki je danes pri spomeniku padlim borcem ob Planinskem domu na Boču položil venec v spomin na žrtve druge svetovne vojne, je v nagovoru izpostavil, da dan upora proti okupatorju ni ne rdeč ne bel praznik, temveč ponosen in uporen slovenski praznik, so zapisali na spletni strani ministrstva.
Izpostavil je, da so največji dosežki v slovenski zgodovini, vključno z osamosvojitvijo leta 1991, rezultat enotnosti naroda. Ob tem pa je opozoril, da Slovenija danes potrebuje več optimizma in sodelovanja. "Svetlobe in dobrih stvari je okrog nas bistveno več kot slabih. Zato se moramo vprašati, zakaj nas bolj zanimajo afere kot ustvarjalnost," je pozval.
V nagovoru je navedel tudi dosežke Slovenije, kot so stabilno gospodarstvo, visoka zaposlenost, razvoj znanosti in izobraževanja ter skrb za javno zdravstvo. Poudaril je, da Slovenska vojska svojo opremo kupuje za lastno varnost, ne za potrebe Nata: "Ne kupujemo opreme za druge, kupujemo jo zase - za zaščito naših pripadnikov in obrambo naše domovine."
Zbrane je tudi spodbudil k povezovanju in medsebojnemu spoštovanju. "Pomembneje od tega, kateri politični opciji kdo pripada, je to, da ostanemo ljudje, prijatelji in dobri sosedje," je dejal.
Vrečko: Dejanje upora, odločitev za pokončnost in človečnost
Koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je v poslanici ob današnjem prazniku ustanovitev OF označila za "dejanje upora, odločitev za pokončnost in človečnost". "To je bil trenutek, ko so se Slovenke in Slovenci, kljub nasilju in grožnjam, odločili, da se ne bodo uklonili. Ustanovitev OF je temelj narodnoosvobodilnega boja, ta pa temelj naše državnosti," je zapisala.
Po njenih besedah smo danes priča "porastu desnega populizma, vzponu sovraštva in radikalnih idej, za katere smo verjeli, da smo jih pred 80 leti pregnali iz Evrope, sveta in zgodovine". "Pretrgana življenja, izgubljene generacije in uničena otroštva zaradi vojn, podnebnih sprememb in samodržcev so tudi 80 let po koncu vojne še vedno realnost. Zato ta čas ponovno zahteva pogum - da se postavimo v bran zatiranim in izkoriščanim, za ohranitev priborjenih pravic ter vzpostavitev solidarne in vključujoče družbe, v kateri ne bo nihče pozabljen ali zapuščen," meni.
Med drugim je navedla, da se narodnoosvobodilni boj ni bil zgolj s puško na rami, temveč tudi z besedo, pesmijo, knjigo in jezikom. Po njenem prepričanju pa je naša dolžnost, da "negujemo vrednote OF in jih prenašamo naprej - brez potvarjanja, brez relativiziranja, brez pozabe".
