Sreda, 24. 1. 2024, 6.24
10 mesecev
Sodniki končujejo opozorilni dvotedenski protest
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,16
Za dvotedenski protest so se na sodniškem društvu odločili po tem, ko vlada in državni zbor nista odpravila neustavnosti glede sodniških plač, na katero je opozorilo ustavno sodišče junija lani.
Sodniki z današnjim dnem končujejo dvotedenski protest. Podpredsednik Slovenskega sodniškega društva Andrej Ekart je ocenil, da so v tem času razširili zavedanje, da je spoštovanje odločb ustavnega sodišča eden od temeljnih stebrov ustavne ureditve. Ali bodo protestne aktivnosti nadaljevali, bodo odločali prihodnji teden.
Po sklepu Slovenskega sodniškega društva s 4. januarja so sodniki, jezni zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah, 10. januarja začeli dvotedenski opozorilni protest. V tem času so delo opravljali prilagojeno. Po informacijah vrhovnega sodišča so sodniki v veliki meri preklicali naroke za glavne obravnave, razen v nujnih zadevah, v katerih je sojenje potekalo nemoteno.
S podatki o preklicanih oziroma preloženih obravnavah v času protesta ne razpolagajo. STA je zato na vseh 11 okrožnih sodišč in 44 okrajnih sodišč naslovila vprašanje, koliko sodnih obravnav so v času opozorilnega protesta sodnikov preklicali in zakaj.
Od začetka protesta odpadlo več kot 1.100 obravnav
Podatki, ki so jih na sedmih okrožnih sodiščih zbrali do torka opoldne in jih posredovali, kažejo, da je od začetka protesta odpadlo skupaj več kot 1.100 obravnav. Na največjem, ljubljanskem, je od skupno 623 obravnav do vključno preteklega petka odpadlo 419 obravnav. Ocenili so, da je bilo vsaj 90 odstotkov teh preklicanih zaradi opozorilnega protesta. Tudi podatki okrožnih sodišč v Kranju, Novem mestu in Novi Gorici so potrdili, da je bil razlog za večino preklicanih obravnav protest.
Pet okrajnih sodišč je do torka opoldne sporočilo, da so vse obravnave, ki so jih v tem času preklicali, preklicali zaradi protesta. Na preostalih šestih okrajnih sodiščih, s katerih so poslali podatke o preklicih in razlogih, pa je bil protest razlog za večino preklicev obravnav.
Za dvotedenski protest so se na sodniškem društvu odločili po tem, ko vlada in državni zbor nista odpravila neustavnosti glede sodniških plač, na katero je opozorilo ustavno sodišče junija lani. Po navedbah društva je pozivu o protestu sledila večina sodnikov.
Podpredsednik društva Andrej Ekart je navedel, da vlada in državni zbor v času protesta nista pokazala nobene pripravljenosti za takojšnjo uresničitev ustavne odločbe. Ocenil je, da so v društvu kljub temu razširili zavedanje, da je spoštovanje odločb ustavnega sodišča eden od temeljnih stebrov ustavne ureditve. Poleg tega menijo, da neizvršitev ustavnih odločb "ogroža zaupanje državljanov v delovanje pravne države in demokratični ustroj družbe".
"Ni bilo posegov v človekove pravice"
Na vrhovnem sodišču menijo, da zaradi protesta sodnikov "ni bilo posegov v človekove pravice". To so pripisali časovni omejitvi protesta in dejstvu, da se sodniki niso omejili le na nujne zadeve, ki jih je tudi sicer veliko. Pojasnili so, da so sodniki pisali sodne odločbe v že zaključenih zadevah in preučevali sodne zadeve, ki so jim dane v sojenje.
Predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat je ocenil, da so sodniki zaradi neizvrševanja ustavne odločbe jezni in razočarani. Sodni svet je v času protesta vložil zahtevo za oceno ustavnosti zakona o sistemu plač v javnem sektorju s predlogom za izvršitev odločbe o plačah.
Del protesta je bila tudi odločitev, da sodniki ne bodo sodelovali v nekaterih izpitnih in volilnih komisijah. Na Državni volilni komisiji (DVK) v času protesta niso prejeli nobenega odstopa sodnikov z mest predsednikov volilnih komisij, v katerih jih trenutno sodeluje 156. Pojasnili so, da podpirajo sodnike v prizadevanjih za uresničitev odločbe, vendar menijo, da zahtev ne smejo pogojevati z izvedbo volitev in uresničevanjem volilne pravice.
Sodniško društvo bo na seji 30. januarja odločalo o tem, ali bodo protest nadaljevali. Če se bodo za to odločili, bodo po besedah podpredsednika Ekarta upoštevali, da z ukrepi ne posežejo prekomerno v pravice državljanov. Na sejo so povabili tudi ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.
Na ministrstvu za pravosodje udeležbe ministrice še ne morejo potrditi. Na vprašanje, ali vztrajajo, da bodo ustavno odločbo izvršili z zamikom, v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, so odgovorili: "Odločbe ustavnega sodišča so obvezne in zakonodajalec je na odločitev ustavnega sodišča vezan. Ministrstvo meni, da če obstojijo objektivni razlogi, da ustavne odločbe ni mogoče izvršiti v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče, mora to zakonodajalec izvršiti nemudoma, ko so odpravljeni objektivni razlogi, ki so razlog za prekoračitev roka."
